Knjige
(3)
Klenckejev atlas
V Britanski knjižnici bodo prvič na ogled postavili Klenckejev atlas, ki šteje častitljivih 350 let. Foto: British Library
       To bo pravi spektakel. Že stati poleg knjige je precej vznemirljivo.       
 Kustos razstave Tom Harper
Pierre Desceliers: Zemljevid sveta, 1550. (Dimenzije: 178 krat 219 cm.) Foto: British Library
Diogo Homem: Zemljevid Sredozemskega morja, 1570. Foto: British Library
Nicolo Longobardi/Manuel Dias: Kitajski zemeljski globus, 1623. Foto: British Library

Dodaj v

Foto: Najveličastnejši zemljevidi na svetu

Zemljevidi kot umetniška dela in propagandno orodje
28. januar 2010 ob 12:55,
zadnji poseg: 28. januar 2010 ob 15:55
London - MMC RTV SLO

Za dvig največje knjige na svetu, Klenckejevega atlasa, je potrebnih šest parov rok. V svojih 350 letih obstoja atlas še ni bil javno razstavljen.

Zdaj bo ta napaka odpravljena. Velikanska knjiga zemljevidov bo ena glavnih zanimivosti velike poletne razstave v Britanski knjižnici, kjer bodo predstavili izbor iz njihove edinstvene zbirke zemljevidov. Razstava naj bi dokazala, da imajo zemljevidi tudi pomen, ki presega geografske okvire, in da so lahko umetniška dela sama po sebi. Pa tudi orodje propagande. Na razstavi bodo na ogled zemljevidi od 15. stoletja naprej, med drugim bo največja knjiga na svetu, Klenckejev atlas iz leta 1660.

Najveličastnejši zemljevidi na svetu
Razstava z naslovom Magnificent maps: Power, Propaganda and Art (Veličastni zemljevidi: moč, propaganda in umetnost) bo na ogled med 30. aprilom in 19. septembrom, na njej bodo predstavili okrog 100 zemljevidov, ki veljajo za najveličastnejše na svetu. Tri četrtine se jih bo prvič predstavilo javnosti.

S rce razstave bodo stenski zemljevidi, mnogi velikanskih dimenzij. Ti pripovedujejo zgodbe, ki presegajo okvire geografije. Mnogi od njih se, kot je povedal vodja zbirke zemljevidov pri knjižnici Peter Barber, lahko "kosajo z velikimi umetniškimi deli". Dodal je: "To je prva razstava zemljevidov te vrste, saj po navadi o zemljevidih razmišljamo v smislu geografije, meritev ali točnosti."

Poleg največjih tudi najmanjši zemljevid
Razstava naj bi premaknila miselne okvire ljudi o zemljevidih in slavila njihovo veličastnost, s katero se ponaša tudi 37 zemljevidov v Klenckejevem atlasu, ki je bil zamišljen kot enciklopedični povzetek sveta. Atlas je skoraj nepredstavljivo velik - visok je 1,74 metra in širok 1,9 metra. Kralju Karlu II. so ga pred 350 leti podarili nizozemski trgovci, nato pa ga je shranil v svoj kabinet redkosti. "To bo pravi spektakel," pravi Tom Harper, vodja oddelka starinskih zemljevidov. "Že stati poleg knjige je precej vznemirljivo."

Kot nasprotje bo razstavljen tudi eden najmanjših zemljevidov na svetu, ki ustreza velikosti nohta. Gre za nemški kovanec iz leta 1773, ki prikazuje Nürnberg iz ptičje perspektive.

Razstava naj bi dokazala, da so veličastni zemljevidi lahko tudi pomembni predstavniki veličastne umetnosti. Pred letom 1800 so namreč zemljevidi v domovih premožnežev viseli ob umetniških delih in bili pomemben statusni simbol: z zemljevidi sveta so bogataši razkazovali svojo svetovljanskost, z zemljevidi Svete dežele svojo vero, z zemljevidi svojega posestva svoje bogastvo, z zemljevidi svojih domov, okrožij ali mest pa svojo zvestobo domači zemlji, piše Guardian. Zemljevidi so imeli pogosto tudi osebni pečat.

Umetnostni zgodovinarji "zanemarjajo zemljevide"
"Do leta 1800 so ljudje zemljevide dojemali na ta način, že v 18. stoletju pa sta se začela razvijati kult znanosti in prepričanje, da so zemljevidi povezani z geografijo in da je edina pomembna stvar pri zemljevidih njihova točnost." Barber je prepričan, da umetnostni zgodovinarji preveč zanemarjajo zemljevide, kar si želijo vsaj malo popraviti s to razstavo.

Barber pojasnjuje, da so bili zemljevidi sicer največkrat izdelani kot okras, a so se pogosto uporabljali tudi za propagando. Na ogled bodo zato tudi zemljevidi, pri katerih je propagandna vloga bolj očitna.

Barber in Harper sta izbrala zemljevide med več kot 4,5 milijona zemljevidi v zbirki knjižnice, ki je druga največja na svetu, takoj za zbirko Knjižnice ameriškega kongresa.

Alenka Klun, po Guardianu; foto: British Library
Prijavi napako
Komentarji
gegoran
# 28.01.2010 ob 13:45
enkratni zemljevidi!
sejnik
# 28.01.2010 ob 20:18
@Blue86
Najbrž je imel natančne podatke (saj takrat so menda že poznali neke navigacijske instrumente), karte ipd., in če si pedanten, se da iz tega narediti nekaj takega, še pred Mercatorjem. Kar poglej, kako je falil Kaspijsko jezero ali pa severno obalo Evrazije, torej kraje, kjer še ni bilo dosti Evropejcev.
Blue86
# 28.01.2010 ob 16:26
Lepa novica. Osupljiva sta mi zemljevida iz 1550 in 1570, predvsem Desceliersov; kako mu je uspelo "s tal" tako zadeti obliko, proporce ...?
Kazalo