Smo priča malomarnemu ravnanju z intelektualno lastnino ali revoluciji v širjenju informacij in znanja? Foto:
Smo priča malomarnemu ravnanju z intelektualno lastnino ali revoluciji v širjenju informacij in znanja? Foto:
Google Book Search
Knjige, ki so zaščitene z avtorskimi pravicami, na spletu niso dostopne v celoti; včasih lahko vidimo le osnovne podatke o avtorju in izdajatelju.
Od izbruha svetovnega spleta so smrt knjig in časopisov napovedali že neštetokrat - a zaenkrat se oba medija še držita. Foto: EPA

Polemika je precej glasna v Nemčiji: tudi politiki so že podprli pritožbo 1300 nemških pisateljev, ki so prepričani, da gigant Google krši njihove avtorske pravice. Svoje ogorčenje so izrazili v obliki "Heidelberškega poziva", pisma, ki so ga prejšnji teden naslovili na predsednika Horsta Köhlerja, kanclerko Angelo Merkel in na sedeže vseh 16 deželnih vlad. V njem pišejo, da "ustvarjalcem intelektualno lastnino, ki je zavarovana z zakonom o avtorskih pravicah, kradejo v nepredstavljivem obsegu." Vlado pozivajo, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi stopi v odločen bran intelektualni lastnini in založniškim pravicam. "Če boj izgubimo, izgubimo tudi svojo prihodnost."

"Honorar" za knjigo - 46 evrov
Če smo natančni: jabolko spora je predvsem še vedno rastoči projekt Google Book Search - 7 milijonov knjig v 40 jezikih, ki jih postopoma skenirajo in brezplačno objavljajo na spletu. V skladu s skupinsko tožbo v imenu Ameriške zveze pisateljev in Zveze ameriških založnikov v višini 95 milijonov evrov imajo pisatelji do 5. maja čas, da svoja dela umaknejo iz projekta ali pa se pritožijo na sklep, da za vsako knjigo dobijo le 46 evrov plačila. Zahtevek za plačilo lahko vložijo do januarja 2010.

Če je vse zastonj, ni nič vredno?
Nemški zvezni pooblaščenec za kulturo Bernd Neumann je za Bild že izjavil, da se namerava za pravice pisateljev bojevati. "Ogorčenje do Googla je upravičeno in nujno je najti nekakšen mednaroden sporazum v zvezi s tem vprašanjem. Intelektualno lastnino je treba zaščititi enako dobro kot materialno. Če živimo z zavestjo, da mora biti vse zastonj, bo ustvarjalnost uničena." Nemška pravosodna ministrica Brigitte Zypries je podobnega mnenja; Googlovo ravnanje je iznačila za "nesprejemljivo" in pisatelje pozvala, "naj dobro premislijo, ali hočejo sodelovati v poravnavi".

Zakaj Američani odločajo v imenu vseh?
Predlagan koncept poravnave številnim Nemcem ni všeč: "Da je ameriško sodišče odločilo, kakšna bo usoda nemških knjig, je škandal," opozarja Roland Reuss, eden izmed avtorjev Heidelberšega poziva, "ki samo pokaže, da je politika zaspala, kar zadeva to vprašanje."

Google je oktobra, ko je novica prišla v javnost, dogovor o poravnavi pohvalil, češ da bo koristil bralcem in raziskovalcem, avtorjem in založnikom pa bo olajšal distribucijo gradiva v elektronski obliki, saj bo dostop do knjig prek spleta postal precej bolj razširjen. Podjetje, ki za svoje poslanstvo navaja "urejanje podatkov vsega sveta", se na heidelberški poziv še ni odzvalo.

Celoten projekt lahko pade v vodo
Tudi ameriški mediji danes poročajo, da je pravosodno ministrstvo začelo preučevati primer. To samo po sebi še ne pomeni, da bo dogovor o poravnavi razveljavljen, je pa pokazatelj, da pritožbe kritikov, da se bo Google okoriščal z milijoni knjig, morda le niso brez teže. Trenutno je namreč dogovor tak, da bo Google lahko prodajal naročnino za dostop do celotne zbirke. Dobiček si bo delil s pisatelji in založniki, toda - in (tudi) v tem je kleč - čisti zaslužek bo imel s t. i. "osirotelimi knjigami", torej tistimi, pri katerih nosilci avtorskih pravic niso znani.

Ana Jurc