Narodna knjižnica je dokumente razkrila po letih in letih mednarodnih preiskav in pravnih sporov. Tiskovna predstavnica knjižnice Vered Lion-Jerušalmi je danes povedala, da je bila celotna zgodba z rokopisi sama po sebi "kafkovska".

Kafkova neuslišana zadnja želja
Franz Kafka je svojo literarno zapuščino predal prijatelju Maxu Brodu, in sicer s prošnjo, naj jih po njegovi smrti uniči oziroma natančneje – zažge. Brod njegove želje ni spoštoval, s čimer se je v zgodovino zapisal kot ne le prijatelj, mentor in biograf Franza Kafke, temveč tudi tisti, zaradi katerega je svet v dvajsetih letih po smrti Kafke z izdajo romanov Proces in Grad spoznal, kako velik pisatelj je bil Kafka.

Beg pred nacisti
Leta 1939 je Brod, ki je umrl leta 1968, iz nacistične Evrope pobegnil v Tel Aviv in s sabo v kovčku prinesel svoje osebne dokumente in Kafkove rokopise. Zapustil jih je svoji tajnici Esther Hoffe, ki jih je po smrti leta 2007 zapustila svoji hčerki Evi, kljub Brodovi poslednji prošnji, naj jih po njegovi smrti preda knjižnici.

Leta 1988 je Esther Hoffe s pomočjo dražbene hiše Sothesby's prodala rokopis romana Proces za dva milijona dolarjev. Eva je preostalo zbirko ločila na več delov – en sveženj dokumentov je shranila v trezorju izraelske banke, del v švicarski banki v Zürichu in del v stanovanju v Tel Avivu.

Vpogled v evropsko kulturno srenjo
Knjižnica je bila pravno določena kot hraniteljica pisem, dokumentov in neobjavljenih del Brodovega dnevnika, ki bi lahko bolje osvetlili Kafkovo življenje. Vsi ti dokumenti nudijo tudi vpogled v evropsko kulturno srenjo v prvih štirih desetletjih 20. stoletja.

Od smrti Eve Hoffe dalje so si v knjižnici prizadevali prek njenih hčera priti do dokumentov, vendar so te vse prošnje zavračale. Nato jim je uspelo do zapuščine priti po pravni poti. Po njeni smrti leta 2018 so v stanovanju Hoffejevih odkrili približno 35 škatel Kafkovih in Brodovih arhivskih dokumentov. Nekateri svežnji, razkropljeni po svetu, so bili še vedno izgubljeni. Do danes.

V trezorjih na sedežu švicarske banke UBS v Zürichu
Zgodba se je končala, ko je bil v knjižnico odposlan zadnji zapuščinski sveženj, in sicer tisti, ki je bil desetletja shranjen v trezorjih na sedežu švicarske banke UBS v Zürichu.

Stefan Litt iz izraelske narodne knjižnice je ob tem povedal, da je hvaležen družbi UBS za njihovo srčno sodelovanje. Ko je razmišljal o zdaj že dokončno združeni zbirki, je dodal: "Brez Max Broda ne bi vedeli, kdo je Kafka."

Litt je še pojasnil, da so od pravnega odloka dalje nabirali skupaj vse rokopise. Sveženj, ki so ga odkrili v stanovanju Hoffe, je bil deloma uničen, saj so ga razgrizle in delno tudi "pomokrile" mucke, ki so bivale z neuradnima dedinjama. Poleg škode, ki ga je naredil ducat mačk, pa je svojevrstno škodo povzročil še hladilnik, kjer je bil shranjen drugi del rokopisov, poroča BBC.

Med njimi so našli zvezek, v katerem je Kafka vadil hebrejščino, tri različne osnutke rokopisa nikoli dokončanega romana Poroka na deželi in stotine osebnih pisem, risb in revij. Dokumenti bodo odslej dostopni na spletu, so sporočili iz knjižnice.