Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Leipziški knjižni sejem, ki velja za "uporabniku prijaznejšega" kot njegov megalomanski frankfurtski sorodnik, je v polnem teku. Tudi slovenska stojnica ne sameva.
Potem ko so v sredo za dobitnika nagrade Leipziškega knjižnega sejma razglasili Georga Kleina - dobil jo je za Roman našega otroštva (Roman unserer Kindheit) - se je pozornost reke knjigoljubov usmerila na številne tematske pogovore in srečanja s pisatelji. Kar dobro se drži tudi slovenska stojnica.
Na slovenski stojnici se ustavljajo predvsem ljubitelji Lile Prap in otroške literature, povprašujejo pa tudi po Borisu Pahorju, Lojzetu Kovačiču in sodobni slovenski prozi. Na Leipziškem knjižnem sejmu sicer sodelujejo trije slovenski avtorji - Nataša Kramberger, Peter Svetina in Vesna Lemaić. Včeraj je potekal tudi pogovor na temo Spletni portali kot prostor kritičnega mišljenja, na katerem so se predstavili še portali iz Slovenije, Srbije, Makedonije, Hrvaške in BiH-a.
Slovenci prednjačimo po tehnološki plati
"Zanimivo je, da prav vsi predstavljeni portali - razen slovenskega - delujejo na prostovoljni osnovi, to pomeni, da avtorski prispevki niso plačani, smo pa navdušeni nad nekaterimi njihovimi rubrikami, ki bi jih lahko kar posvojili: srbski Beton ima namreč rubriko za izključno negativno knjižno kritiko, hrvaški portal Booksa pa rubriko literarna terapija, kjer bralci s težavami pri branju in razumevanju tekstov dobivajo strokovne nasvete. Od Airbeletrine pa lahko sosedje prevzamejo boljšo, inventivnejšo izrabo medija, predvsem v smislu video- in avdiodatotek ter podcastov," je pogovor o portalih povzela Renata Zamida iz Študentske založbe, ki je v imenu portala Airbeletrina zastopala slovenske barve.
Portali kot glasniki opozicije
Sicer pa srbski Beton, makedonsko Okno in bosanski Žurnal v veliki meri delujejo kot platforma za opozicijsko, kritično misel, nasproti režimski misiji in "formalni opoziciji". Kolegi iz nekdanje skupne države, tako Zamida, dnevno čaopisje imenujejo kar režimsko. Očitno je, da družbena klima Zahodnega Balkana literarne portale proizvaja bolj kot krinko za subverzivne, kritične družbene tekste, ki pa so pogosto prave literarne poslastice.
Smo "pozabili" na promocijo Svetovne prestolnice knjige?
Zamidovi (Študentska založba je slovensko predstavitev v Leipzigu predstavljala pretekla tri leta, letos pa ne več) se sicer zdi "škoda, da se Javna agencija za knjigo in mestna občina Ljubljana nista bolje organizirali okoli promocije Svetovne prestolnice knjige - kar smo sicer pogrešali že na sejmu v Frankfurtu -, prav tako pa pogrešamo tudi predstavitev mariborske Čiste energije za 2012".
Po njenem mnenju večina obiskovalcev namreč ve, kaj je Svetovna prestolnica knjige, prav tako, kaj je Evropska prestolnica kulture, veliko jih ve, kje so bile prestolnice lani - prav nihče pa ne ve, kje bodo letos oziroma prihodnje leto. Če kdaj, potem bi lahko Slovenija letos in v tem kontekstu tudi med obiskovalci Leipziškega sejma požela veliko zanimanja občinstva na morebiti prav tem temam namenjenih dogodkih.
Kaj ni bilo nobenega odmeva od kake evropske države (države EU)?