Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 15 glasov
Ocenite to novico!
V okviru akcije Knjige za vsakogar so v knjigarnah že skoraj razprodali osem tisoč izvodov Borisa Pahorja, Slavoja Žižka in Svetlane Makarovič.
V svetovni prestolnici knjige Ljubljani se že kažejo prvi knjižni uspehi - to je kar osemkrat višja naklada kot navadno. Pa bo akcija, s katero želijo spodbuditi kupovanje knjig, dovolj za spremembe na našem knjižnem trgu? Pri kupovanju knjig smo namreč na evropskem dnu.
| Prispevek Špele Kožar si v celoti oglejte v priloženem videoposnetku. |
Težava: subvencioniranje
Vendar založnik o ponatisu ne razmišlja. "Po tej ceni in po teh avtorskih honorarjih, ki bi jih bilo potrebno plačati, je to nemogoče narediti," pravi direktor Mladinske knjige Miha Kovač.
Težava je v subvencioniranju; akcijo so namreč podprli občina in javna agencija za knjigo ter kulturno ministrstvo, zato brez nadaljnje podpore ne gre. Občina jo je v sredo obljubila. "Jaz upam, da seveda bodo poslušali želje kupcev in jim te knjige naredili dostopne še naprej," pravi Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo na MOL-u.
Ključ je v večji promociji
Medtem ko Kovač, direktor naše največje založbe, ne verjame, da bo akcija bistveno vplivala na spremembe na našem knjižnem trgu in velikih razlik pri drobnoprodajni ceni knjige ne pričakuje, pa urednik Beletrine pri Študentski založbi Mitja Čander predlaga: "Cena 10, 15 evrov in 1.000 prodanih izvodov, to bi lahko bil nek model, ki bi pomenil neko prihodnost. Mislim, da bi bilo ključno, da bi se lahko tudi zahtevnejše knjige v večjem odstotku financirale same, torej s prodajo, in ne zgolj s subvencijo."
Sogovorniki Kožarjeve se strinjajo, da so za uspešnost akcije in torej tudi za prevetritev trga ključni novi prodajni prostori, torej knjižnice in druge kulturne ustanove, in občutno večja promocija knjig.
Da pa MK nima denarja za ponatis zgoraj omenjenih knjig, je pa čista laž. Vsako leto se hvalijo, kakšen prihodek imajo, naj ga investirajo nazaj v knjigo.
@Viera: a propos najemanja študentarije za spremne besede. Ravno to je problem v naši državi, da se za stvari, ki terjajo kilometrino, izkušnje in dolgoletno načitanost, kot so spremne besede in kritike, najema študentarijo. To je skregano z naravo stvari in proti temu se je treba upirati.
če tko razumeš leposlovnje, kot si razumela resne poste pred sabo, je itak brez veze, da sploh bereš.
29. julij 2010 ob 14:49
Nekateri pač ne maramo cele dneve buljit v zaslon računalnika.
Mislim da je čas velikega kupovanja in več meterskih polic knjig mimo. Morda kakšen priročnik, atlas - pa še to se mi zdi ob vsem internetu in mobilju nekako brezveze.
Že tako se proda malo v slovenščini natisnjenih knjig, če bi pa čisto vsi brali le v knjižnicah, bi že tako šibek slovenski založniški trg propadel.
tut jst raje grem v knjižnico. če me pa firbec matra glede novoizdane knjige, jo pa rezerviram in me tam po emailu obvestijo ko je na voljo
nič nimam proti temu, če imaš doma kak kos, ki ti je res všeč. ampak 3€ dat za tako knjigo, ki jo bom prebral in ob tem užival, potem pa bo to to...
rad kupujem knjige, ampak premišljeno. kupim kak priročnik, morda celo kuharsko knjigo, če mi je res všeč in vem, da jo bom lahko uporabljal mnoga leta.
za leposlovje pa imamo Slovenci KNJIŽNICE! raje kot ljudi vzpodbujat, da kupujejo knjige, bi jih bilo dobro nagovarjat k včlanjevanju v knjižnice, ki bi tako prišle do več denarja, nabavile več izvodov popularne in druge literature.
upam, da se ljudi ne bi preveč spodbujalo k takim rečem. dat 20€ za neko knjigo al pa 20€, da človk doma pripraviš kako fajn sladico, s katero lahk pogostiš cel kup ljudi. al pa si kupiš karto za fitnes. al pa LETNO ČLANARINO ZA KNJIŽNICO.