V knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 je posebna pozornost posvečena specifikam pokrajin, regij, saj se interpretacije prepogosto zožijo le na ljubljansko pokrajino. Povsem drug pogled na isto stvar imajo lahko na Primorskem ali Koroškem, kar je še najopazneje na proslavah, je izpostavil njen avtor Božo Repe. Foto: BoBo
V knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945 je posebna pozornost posvečena specifikam pokrajin, regij, saj se interpretacije prepogosto zožijo le na ljubljansko pokrajino. Povsem drug pogled na isto stvar imajo lahko na Primorskem ali Koroškem, kar je še najopazneje na proslavah, je izpostavil njen avtor Božo Repe. Foto: BoBo

Druga svetovna vojna se je končala na slovenskih tleh. Čez naše ozemlje je šla milijonska vojska. Evidentiranih je 300 grobišč in tam ne ležijo le domobranci.

Božo Repe
Tine Logar
Repetovo pisanje dopolnjuje bogato fotografsko gradivo, ki včasih pove več kot tisoč besed, meni urednik knjige Tine Logar. Foto: BoBo

Dejstvo je, da je v drugi svetovni vojni umrlo 6,6 odstotka Slovencev, kar nas glede žrtev uvršča v sam vrh. Ljudje so dali življenja za to, da imamo danes samostojno državo, česar bi se morali bolje zavedati, ko spremljamo, kako se s Slovenijo ravna danes, je na predstavitvi povedal Tine Logar, ki je uredil Repetovo knjigo.

Diptih, posvečen obletnici konca vojne
Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne so si pri založbi zamislili dve knjigi, nekakšen diptih, katerega namen je podati celosten pogled na takratno dogajanje.

Knjigi Tretji rajh Richarda Jamesa Overyja se je zdaj pridružila še Repetova. Po Logarjevih besedah je knjig o slovenskem NOB-ju sicer veliko, a nobena ne poda res širokega in hkrati natančnega pregleda dogajanja v tistem času - tudi v širšem evropskem in svetovnem kontekstu ne.

Repe je želel v knjigi stvari postaviti na pravo mesto, saj se mu zdi, da se zadnje čase vse bolj izenačujemo z državami, ki so jih osvobodili drugi. Zdajšnje razprave se vse vrtijo le okoli bratomorne vojne, s knjigo pa je želel opozoriti na kompleksnost in izjemnost slovenskega upora.

Tudi o prisilni mobilizaciji Slovencev
Kot posebnost knjige sta Repe in Logar omenila še pogosto zelo spregledano temo, to je prisilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko. Šlo naj bi za 80.000 slovenskih vojakov, toda področje je še precej neraziskano, zato avtor v knjigi podaja le oris stanja. Mobilizirancem se je zgodila krivica, saj je po vojni zavladala jasna hierarhija. Najvišje so kotirali partizani, nižje so bili taboriščniki, usoda mobilizirancev pa je bila povsem na stranskem tiru ...

Zunajsodni poboji in podsistemi NOB-ja
V monografiji so obravnavani tudi zunajsodni vojni poboji po koncu vojne. Vojna se po avtorjevih besedah ne konča z žvižgom piščalke. Evropa je bila po vojni podivjana celina, vsak je obračunaval s svojimi. Poboj domobrancev je bil, tako Repe, krut in zločinski obračun, to moramo vzeti nase, a hkrati se moramo zavedati širšega evropskega konteksta.

Repe posebno pozornost posveča tudi podsistemom NOB-ja, se pravi zdravstvu, šolstvu, kurirski mreži in kulturi, saj je šlo tudi za kulturni boj, za ohranitev jezika - od koder tudi naslov njegove knjige.

Druga svetovna vojna se je končala na slovenskih tleh. Čez naše ozemlje je šla milijonska vojska. Evidentiranih je 300 grobišč in tam ne ležijo le domobranci.

Božo Repe