Knjige
Ivan Cankar
Ivan Cankar je umrl 11. decembra 1918 zaradi posledic padca po stopnicah in okužbe s pljučnico. Foto: dLib
Ivan Cankar
Cankar je bil sprva pokopan v družinsko grobnico Rohrmannovih, od koder so ga leta 1923 prenesli v skupno grobnico slovenske moderne na Žalah. Foto: dLib
Ivan Cankar
Prvi dogodek v predpripravah na Cankarjevo leto je bil na Vrhniki 14. novembra, ko so v Avli in Galeriji Cankarjevega doma predstavili Cankarjev koledar 2018 in odprli razstavo ilustracij iz slikanice O človeku, ki je iskal srečo avtorice Zdenke Obal. Slikanica je izšla na 99. obletnico Cankarjeve smrti, 11. decembra, trenutno pa je v vrhniškem kulturnem hramu na ogled fotografska razstava Zdaj naj sneži, naj brije veter. Foto: dLib
       Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja.       
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Henrika Ibsena in Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, s poznejšimi dramami - Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Lepa Vida - pa je slovensko dramatiko pod vplivom nove romantike obogatil s psihološko, socialno in pesniško dramo, komedijo in burko. Foto: dLib
       Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost.       
Ivan Cankar
V sodelovanju s Cankarjevim domom bodo v Mestnem muzeju Ljubljana junija odprli razstavo ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja. Foto: Wikipedia
       Tudi prijateljem je treba povedati resnico v obraz.       
Cankar v stripu
Nekaj dejavnosti ob praznovanju jubileja se je že zvrstilo. Sredi novembra so v Cankarjevem domu v sklopu projekta Cankar v stripu izšle tri stripovske interpretacije njegovih del in življenja. Andrej Rozman - Roza in Damijan Stepančič sta ustvarila strip Hlapci; Ko angeli omagajo, Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina podpisujeta Moj lajf, Žiga X Gombač in Igor Šinkovec pa sta ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. V CD so pripravili tudi performans Cankar strip. Foto: Cankar v stripu
       Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi.       
Erotika
Naslovnica rokopisa Erotike iz leta 1902. Mala mestna galerija pa letos načrtuje ponatis tega dela, ki ga bo spremljala razstava ilustracij Bojana Mavsarja. Foto: dLib
Cankarjev dom
V ljubljanskem Cankarjevem domu bo od januarja do junija potekal festival Cankar o Cankarju, ki bo povezal skoraj vsa umetniška programska področja zavoda. Med drugim bo v režiji Eduarda Milerja zaživela predstava Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v režiji Žige Divjaka uprizoritev Hlapec Jernej, pripravljajo pa tudi koncertno uprizoritev Iz lepih časov, ki bo temeljila na Cankarjevih pismih Anici Lušinovi. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

Leto v znamenju Ivana Cankarja, ki je s svojim pisanjem zadel v samo srž slovenstva

100. obletnica smrti velikega slovenskega književnika
1. januar 2018 ob 16:23
Vrhnika/Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Če bi rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila," je nekoč o predanosti svoje matere zapisal Ivan Cankar, ki je vse življenje občudoval njeno moč za prebijanje skozi življenje - ter s svojim pisanjem ustvaril arhetipski lik t. i. cankarjanske matere.

Ob 100. obletnici smrti pa se mu na naših tleh poklanjamo s Cankarjevim letom. Še posebej pestro dogajanje se obeta v njegovem rojstnem kraju Vrhniki, prav tako pa bodo življenje in izročilo velikega kulturnika zaznamovali številni javni in zasebni zavodi, razstavišča, društva ter posamezniki po vsej državi.

Prvi dogodek, ki ga v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravljajo ob vstopu v Cankarjevo leto, bo 6. januarja. Gre za 30. novoletni koncert, ki ga pripravljajo orkester Simfonika in Mešani pevski zbor Mavrica z gosti. S koncertom bodo nato gostovali tudi v Ljubljani, je za STA povedala Tatjana Oblak Milčinski, glavna koordinatorica za Cankarjevo leto 2018 prek Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Prihaja tudi ponatis prelomne Erotike
Mala mestna galerija načrtuje ponatis Erotike, ki ga bo spremljala razstava ilustracij Bojana Mavsarja. Ta bo skupaj z vaškim odborom Na klancu za vsako hišo na Klancu, različna domovanja Cankarjeve družine po Vrhniki in za hiše, ki stoje ob poti Cankarjeve matere, oblikoval vogalnike s Cankarjevo podobo, kiparka Alenka Vidrgar pa bo Cankarjev dom Vrhnika obogatila z literatovim portretnim reliefom. Leto bodo omenjeni in še številni akterji z Vrhnike zaznamovali tako doma kot na gostovanjih po drugih slovenskih krajih in v tujini.

Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika pripravlja posebni izdaji Mednarodnega pevskega festivala, Muzejsko društvo Vrhnika bo Cankarjevemu letu 2018 posvetilo posebno številko Vrhniških razgledov, Planinsko društvo Vrhnika bo Cankarjev rojstni dan obogatilo z odprtjem nove koče na Planini, je še povedala Tatjana Oblak Milčinski.

Tudi sodelovanje s 3. programom Radia Slovenija
Glavna koordinatorica je poudarila, da se bodo do konca leta zvrstile zares številne prireditve. V januarju bo to denimo odprtje slikarske razstave Zakaj je polje jezero, ki je nastala ob sodelovanju 3. programa Radia Slovenija - ARS in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) - Osrednjeslovenska regija.

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo od januarja do junija potekal festival Cankar o Cankarju, ki bo povezal skoraj vsa umetniška programska področja zavoda. Med drugim bo v režiji Eduarda Milerja zaživela predstava Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, v režiji Žige Divjaka uprizoritev Hlapec Jernej, pripravljajo pa tudi koncertno uprizoritev Iz lepih časov, ki bo temeljila na Cankarjevih pismih Anici Lušinovi.

Poklon Cankarju seveda ne bo umanjkal niti v drugih slovenskih krajih. Kot so za STA sporočili z ministrstva za kulturo, bodo pri projektu sodelovali številni pooblaščeni muzeji. Osrednji projekt pripravlja Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) v sodelovanju s Cankarjevim domom in Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). MGML se usmerja v Cankarjevo življenje, njegovo pot od Vrhnike do Dunaja in nazaj, Cankarjev dom se bo posvetil vplivom na njegovo mišljenje in delo (Ivan Cankar in Evropa/Med Shakespearom in Kafko), NUK pa korespondenci (Jaz sem Cankar - in to ti pove vse).

Digitalizacija Cankarjevega dela
V NUK-u bodo obletnico počastili tudi z zbirko Ivan Cankar Digital Classroom, na portalu dLib pa je že dostopna učna zbirka o Cankarju. Sicer večina slovenskih splošnih knjižnic v letu 2018 načrtuje tematske razstave o Cankarjevem življenju in delu. Nekatere knjižnice bodo uporabile tudi digitalizacijo. V Knjižnici Mirana Jarca iz Novega mesta bodo digitalizirali Cankarjeva pisma Karlu Slancu, v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne pa bodo izvedli prilagoditev nekaterih njegovih del, ki slepim in slabovidnim še niso dostopna, v zvočno različico ali brajico.

Cankar zaživi tudi v filmski sferi
V okviru projekta Muzej v malem, ki poteka pod okriljem MGML-ja, bodo sodelujoči v sodelovanju z Društvom za izvajanje filmske vzgoje Slon pripravili tri animirane filme Cankarjevih črtic, v pomladnih mesecih pa bodo posneli tudi zabaven črno-beli filmček na temo literatovega življenja in dela. S priložnostnimi razstavami bodo Cankarjevo leto zaznamovali še muzeji iz Celja, Kočevja in Velenja, Galerija Božidar Jakac in Švicarija. Pod okriljem Javne agencije za knjigo RS (JAK) je Cankarju posvečen tudi nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo, številna velika slovenska gledališča pa bodo v aktualni sezoni v svojih programih uprizorila katero izmed Cankarjevih del.

JSKD bo na državni ravni leto zaznamoval predvsem v sklopu gledališke in literarne dejavnosti. Gledališke skupine bodo spodbujali k ustvarjanju predstav, nastalih po Cankarjevih dramah ali motivih njegovih del, posebno pozornost bodo posvetili mladinski populaciji v okviru projekta ŠtudenTeater. Odraslo populacijo bodo v Cankarjevo leto pritegnili z literarnim natečajem V zavetju besede, Teden ljubiteljske kulture pa se bo Cankarju poklonil z velikim nacionalnim odprtjem 10. maja na Brdu pri Kranju.

Sanjavi osmi otrok družine na Klancu
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Klancu na Vrhniki, njegovemu očetu krojaču je šlo sprva dobro, nato pa mu je posel otežil razvoj tekstilne industrije in se je zapil. Družina je obubožala, najtežje breme pa je nosila mati. Bil je osmi od 12 otrok in je veljal za slabotnega in sanjavega dečka z modrimi očmi. Zadnji dve leti osnovnega šolanja je bil najboljši učenec, rad je deklamiral in nastopal na šolskih proslavah. A šola je bila kljub temu njegov najhujši sovražnik, je zapisal v delu Moje življenje.

Od strica k dijaški gospodinji
Leta 1888 so ga vrhniški veljaki poslali na šolanje na ljubljansko realko, med bivanjem v Ljubljani je živel pri stricu, ki pa je bil do njega grob in ga je kmalu odslovil. Sledila je selitev k dijaški gospodinji, kjer je imel status "posteljaša", prehranjeval pa se je v ljudski kuhinji. V šolskem letu 1892/1893 je z bratom najel stanovanje v dvoriščni stavbi hiše in se začel veseliti prvih literarnih uspehov. V tistem obdobju je kdaj obedoval v hiši Ivana Tavčarja, a je med njima leta 1895 prišlo do razhoda in tudi pozneje sta si literata v svojih prepričanjih nasprotovala.

Bogata bera pesmi in spogledovanje s prozo
Kot beremo v Slovenskih književnikih je imel Cankar takrat napisanih že več kot 180 pesmi in se je začel spogledovati s prozo. Postal je član Zadruge in je na številnih nastopih bral svoja dela, ki jih je tudi kritika ocenila za dobra. Leta 1895 se je s kolegom iz Zadruge Dragotinom Kettejem naselil v zasilni baraki za brezdomce na Ledinah, kjer se mu ni uspelo učiti in na koncu šolskega leta ni opravil mature, kar mu je uspelo leto pozneje.

Selitev v avstrijsko prestolnico in materina smrt
Vpisal je študij gradbeništva in ga kmalu opustil, po čemer se je odločil, da se popolnoma posveti literaturi. Sledila je selitev na Dunaj, kjer je postal član tamkajšnjega literarnega kluba, a se je zaradi finančnih težav leta 1897 vrnil na Vrhniko. Leto pozneje mu ju umrla mati in Cankar je založniku Bambergu prodal pripravljeno pesniško zbirko Erotika, da bi plačal pogrebne stroške. Zbirka Erotika je izšla leta 1899 in danes velja za prvo delo slovenske moderne. A ob izidu ni bila dobro sprejeta, predvsem na katoliški strani. Ljubljanski nadškof je pokupil 700 od 1.000 izvodov in jih dal sežgati. Med Cankarjeva zgodnja dela sodita še zbirka Vinjete in dramska igra Romantične duše.

Opustitev pesništva, nastopita proza in dramatika
Pesništvo je kmalu opustil in se posvetil proznim in dramskim delom. Krajšo prozo je pisal pod vplivom romantike, naturalizma in dekadence, v povestih in romanih pa se čuti vpliv simbolizma in impresionizma. V središču njegovih del je posameznik v sporu z delavskim, malomeščanskim vsakdanjikom.

Sprva je dramska dela ustvarjal pod vplivom Henrika Ibsena in Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, s poznejšimi dramami - Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci in Lepa Vida - pa je slovensko dramatiko pod vplivom nove romantike obogatil s psihološko, socialno in pesniško dramo, komedijo in burko.

Plodovito ustvarjanje na Dunaju, tudi politična dejavnost z živahno kampanjo
Svoja največja dela, razen Lepe Vide in zbirke Podobe iz sanj, je ustvaril med letoma 1898 in 1909, ko je večinoma živel na Dunaju, kjer je imel tudi svoje najplodovitejše ustvarjalno obdobje. Cankar pa je bil tudi politično dejaven. Leta 1907 je sprejel kandidaturo na državnozborskih volitvah na listi socialdemokratske stranke in pripravil živahno predvolilno kampanjo, vendar je na koncu slavil klerikalni protikandidat.

Cankar se je vmes zaljubil v Mici Kessler, hčer znane ljubljanske družine, pri kateri so se zbirali ljubljanski kulturniki, predvsem iz vrst moderne. A njegova ljubezen ni bila uslišana. Za njegovi nevesti sta skorajda šteli Štefka Löffler in Milena Rohrmann, a se nobeni izmed njiju ni vdal. Okoli leta 1909 se je naselil v Švicariji v Tivoliju, kjer se je zbirala bohemska družba ljubljanskih umetnikov, med katerimi sta bila Hinko Smrekar in Maksim Gaspari. Od tam pa se je leto pozneje preselil na Rožnik, kjer se je sprva nastanil v t. i. mali hiši ob gostilni, nato pa je dobil sobo v gostilniškem poslopju s pogledom na cerkev.

Številni obiski oboževalcev na Rožniku
Cankar je takrat postal prava zanimivost Rožnika, k njemu so prihajali njegovi občudovalci, danes pa vrh Rožnika krasi njegov doprsni kip. V tistem obdobju je pisal predvsem črtice - o težki selitvi z Rožnika v mesto je denimo napisal črtici Ob selitvi in Moje izbe. Zaradi predavanja Slovenci in Jugoslovani, v katerem je leta 1913 zavrnil tivolsko resolucijo, je bil obsojen na teden dni zapora in denarno kazen, ker naj bi "spodbujal k po zakonu prepovedanim dejanjem". Označili so ga za politično nezanesljivo osebo, ki simpatizira s Srbi. Posledično je bil zaprt na Ljubljanskem gradu od avgusta do oktobra 1914.

Ivan Cankar je svoje poslednje domovanje našel na Kongresnem trgu 5, kjer je proti koncu oktobra 1918 padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Zdravniki so ugotovili vnetje možganske mrene s krvavitvijo. Zaradi posledic padca in okužbe s pljučnico je 11. decembra 1918 umrl.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Franc Jožef I.
# 01.01.2018 ob 17:31
Cankarjev pogled na južne "brate"..
Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, ki je sad več stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu.
RJSlo
# 01.01.2018 ob 17:14
Ivan Cankar je svoje poslednje domovanje našel na Kongresnem trgu 5, kjer je proti koncu oktobra 1918 padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Zdravniki so ugotovili vnetje možganske mrene s krvavitvijo. Zaradi posledic padca in okužbe s pljučnico je 11. decembra 1918 umrl.
----------------------------------
No ja. In tako bo RTV počastila velikega Slovenca? Da ne navede pravega vzroka?

http://www.rtvslo.si/kultura/novice/ivan-cankar/392527
...
Leta 1913 je imel Ivan Cankar v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemu koli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora.

Še del njegovega predavanja.
---------------------------------------------
Ivan Cankar je v svojem predavanju z dne 12. malega travna 1913 z naslovom Slovenci in Jugoslovani med drugim dejal: "Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. "

Že takrat je slutil, kar so nam čez desetletja hoteli vsiliti komunisti v "skupnih jedrih":

Vsa čast mu! Eden mnogih velikih Slovencev!
Hanibal
# 01.01.2018 ob 22:17
Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bílj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!“
raknac navi
# 01.01.2018 ob 19:36
Leto se je komaj zacelo. Cankarjevo. Pa ze poslusamo lazi in sprenevedanje. Cankar je bil social demokrat. Predhodnik socializma. Udrihal pa je predvsem po cerkvi in prileznikih. Kritiziral licemersko domoljubje itd. Naravnost kriminalno je Cankarja povezovat z danasnjo desnico. Posledica neznanja in nerazgledanosti. Torej posledica ozkega uma in pogleda na svet.
raknac navi
# 01.01.2018 ob 19:41
Citat iz Hlapcev pa sodi na procelje vsake sole, sluzbe, itd. Ne na parlament. To lahko rece samo nekdo, ki si Hlapcev nikoli ni prebral in jih ne razume.
Jerman te besede govori mnozici in ne politiki. Narodo si sodbo pise sam. Tudi to, kdo sedi v parlamentu je krivda naroda, volilcev, in ne politike. Torej naj si kar lepo vsak sam prebere Hlapce in sprejme svojo odgovornost. Najlazje jo je prelagati na druge.
bolkonsky
# 02.01.2018 ob 09:00
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!“
----------------------------
kdaj pa je Cankar ilustriral slovenski narod,kot nenapreden in bojezljiv?

Cankarja je težko brati,kaj šele razumeti?
Cankar je 30 let,predno je slovenski narod sploh lahko prijel za orožje govoril o 'roki,ki bo
kovala svet'...in brez 'trdne osnove' orožje nikoli ne prinese zmage...
in to trdno osnovo je postavil Cankar s tem kar si ti napisal,torej,da smo hlapci in biča vajeni...
ampak željani ga pa nismo...in to vzamem za žalitev...
znamo tudi 'meč vihteti'...pa tudi,če sami po sebi...
in potem nismo več bili hlapci...
Cankar je že vedel kaj piše...

da se bo pa to zgodilo kar se je potem,torej da smo 'za trenutek' iz rok izpustili iz rok krmilo,bom pa tako rekel-
Cankarja se da brati iz večih zornih kotov...ampak vedno bo ven prišlo isto...
tip je bil fejst 'zamaknjen',ampak govoril je pa resnico...
'brez dela ni jela'...in tisti,ki dela nikoli ni hlapec...ker delati pomeni imeti svobodo...
pepieinschlag
# 02.01.2018 ob 07:13
A si slišal že morda za to, da ima danes človek tukaj in na drugi strani planeta popolnoma isti telefon in podobne probleme v življenju;

»Čeprav so v Pakistanu umori iz časti pogosti, pa je zadnji primer vseeno pretresel prebivalce Karačija. Starši so namreč z elektriko ubili fanta in dekle, ki sta hotela skupaj zbežati.«


Kdo ti daje pravico, da me primerjaš z njimi???
Z ljudmi na drugi strani planeta, ki imajo »podobne probleme v življenju«?

Ivan, včasih molčati je bolje kot govoriti, ker sicer dobiš batine ne da bi s tem kaj spremenil.

Povsem po naključju sem pred dnevi pod vestjo o Iztoku Mlakarju citiral Cankarja: »Tebi romar je dano da vidiš, kar drugim ni dano videti, da poveš, kar drugim ni dano povedati. Če te vabi luč iz brezdanje globočine, se moraš spustiti vanjo in ljudem prinesti to luč. Nimaš pravice da bi zaklepal duri…« (zapisano po spominu, ki je že malo »rešetast«)
pace
# 02.01.2018 ob 16:22
@raknac navi,
v svojem včerajšnjem komentarju ob 19:36, si pavšalno "napadal" " lazi in sprenevedanje." brez navedbe, kje v članku, ali morda v katerem od komentarjev, naj bi se nahajale te "laži in sprenevedanja"; nakar si v istem komentarju še zapisal: " Naravnost kriminalno je Cankarja povezovat z danasnjo desnico.", brez, da bi navedel: kdo, kdaj, kje to počne? Tudi ni nobenega razloga, da se nekoga, in to literata, ne politika, iz preloma 19. v 20. stol. povezuje z današnjimi političnimi levicami, desnicami, sredinami in ne vemo za katero stranko bi se že preminuli pisatelj opredeljeval v 21. stoletju, niti, če se v tem pogledu in današnji situaciji sploh bi opredeljeval po teh shemah?
Glede socialne opredeljenosti, je bil socialno opredeljen tudi J. E. Krek in še veliko drugih in sama socialna opredeljenost tudi nima kaj dosti z levo - desnim. Socializem kot družbeni sistem pa smo pri nas poznali kot sistem, ki ga je vodila komunistična partija, katera je že v svojih začetkih vzpona na oblast zatrla socialno demokracijo.
Ne vem, zakaj si v svoj komentar sploh vnašal kar sem citirala, čeprav ti niti po vsebini članka, niti po komentarjih, ki so že bili napisani pred teboj, to ne bi bilo treba.
raknac navi
# 02.01.2018 ob 14:46
pace? Prosim? Jaz sem se lotil napadalno?
Jaz sem samo odgovarjal neznanju lazem sprenevedanju. Laznemu domoljubju itd. In govoril sem o socializmu. Ce ne razumes napisanega mi ni treba podtikat. Tudi Cankarju so zelei marsikaj podtaknit. Levi in desni. In se danes je tako. Interpretacije.
Napacno razumevanje umetnosti, kulture itd je pa del nasega vsakdana. Naj zivijo fraze!
pace
# 02.01.2018 ob 14:04
Če smo že pri Cankarju in citatih iz njegovih pisanj, bom še sama nekaj citirala in sicer iz njegovega spisa "Naši umetniki":

"Stvar je po moje taka: vsak narod, ki ima resnične umetnike, ima že zategadelj svojo narodno umetnost. Resnični umetnik poje, piše, slika, modelira čisto nezavedno iz duše svojega naroda in svojega časa. Na Dunaju sem videl dela ruskih umetnikov. Ni bilo treba, da so napisali katalog "Ruski umetniki"; kdor je imel oči za to, da gleda, jih je spoznal že od daleč. Pa vendar je bila njihova zunanja tehnika sorodna tehniki francoskih, nemških, angleških umetnikov; in tudi niso slikali bizantinskih kupol in ikon, narodnih noš in starih skrinj: bile so večinoma "čisto navadne" pokrajine: drevo, gozd, reka ... "
In še:
"Slepo oko ne bo izpregledalo, če strmi v solnce noč in dan: da namreč za izobrazbo umetniškega čuta ni poglavitno, koliko je človek videl podob in kipov, temveč, kako jih je gledal."

In prosim, da se včerajšnji komentator raknac navi, ki se je zadeve lotil politično napadalno, zamisli nad
"iz duše svojega naroda in svojega časa", ker res ne vemo, kakšno literaturo bi pisal za časa komunizma ali v današnjem času.
HOR
# 02.01.2018 ob 02:47
Karikatura Ivana Cankarja iz leta 1913 - Likovna satira, Damir Globočnik, Pogum Revija SRP 2012/1 ali
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum20
12-1/Likovna_satira38g.htm#XVIII
HOR
# 02.01.2018 ob 02:31
Karikatura Ivan Cankar - Slovenci in Jugoslovani ali
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum20
12-1/slike_1-38/19_karik-ivan_cankar.JPG

Na karikaturi v Dnevu je Cankar upodobljen med predavanjem, oblečen je v srbsko ali črnogorsko narodno nošo in si nagajivo viha brke. Na svetniškem siju je napis Slovenci in Jugoslovani.

Ivan Cankar je predavanje »Slovenci in Jugoslovani« pripravil na povabilo znanca Ivana Kocmurja (1881–1942), načelnika socialdemokratskega izobraževalnega društva Splošna delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko.* Potekalo je 12. aprila 1913 v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. Prisotnih je bilo okrog 250 poslušalcev. Prisluhnili so Cankarjevim mislim o jugoslovanskem vprašanju, ki je konec leta 1912 postalo aktualno zaradi vojnih spopadov na Balkanu. »Če kdo doslej ni vedel, je moral spoznati zdaj, da nismo samo Slovenci, še manj pa samo Avstrijci, temveč da smo ud velike družine, ki stanuje od Julijskih Alp do Egejskega morja. Ko je počil na Balkanu prvi strel, se je oglasil njegov odmev v naši najzadnji zakotni vasi. Ljudjé, ki se svoj živi dan niso brigali za politiko, so s sočutečim srcem ne samo z zanimanjem gledali na to veliko dramo. In v vseh nas se je vzbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju jetnika. Vzbudilo pa se je v nas še nekaj drugega, vse bolj pomembnega in dragocenega – iskra tiste močí, samozavesti in sile življenja, ki se je bila razmahnila na jugu, je planila tudi na slovenska tla. Slabič je videl, da je brat močan in začel je zaupati váse in v svojo prihodnost.«

Cankar je poudaril, da je jugoslovansko vprašanje politično in ne kulturno vprašanje, in se izrekel za jugoslovansko republiko enakopravnih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, a proti kulturnemu zbližanju ali jezikovnemu zlivanju Slovencev z drugimi južnimi Slovani v en narod z enimi jezikom, kulturo ... »Kakor ste videli, sem smatral jugoslovanski problem za to, kar je: namreč za izključno političen problem. Za problem razkosanega plemena, ki se v življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne združi v celoto. To je vse! Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celó jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistiralo, toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.« Podprl je dr. Mihajla Rostoharja (1878–1966), docenta za filozofijo v Pragi, ki je leta 1912 v Napredni misli zavrnil novoilirizem in misel o narodnem, kulturnem in jezikovnem stapljanju južnoslovanskih narodov v en narod ter bil zato deležen polemičnih odzivov v Dnevu.

VIR ali
www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2012-1/likov_38.htm
sagoza
# 01.01.2018 ob 18:13
"Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost."

Ivan, včasih molčati je bolje kot govoriti, ker sicer dobiš batine ne da bi s tem kaj spremenil. Ključen je tajming, ker sicer te življenje tepe a od njega nimaš ničesar, tako da sebičnost je na mestu. Izjeme so le brezkompromisni borci za pravico, takšni kot si sam, pripravljeni žrvtvovati svoje življenje za višje cilje, ideale, a ti se enačiš z navadnimi ljudmi. Ni mi jasno od kje si vzel to, da se je strahopetnost razvila iz živalske sebičnosti, dokler nisem prebral črtice, kjer opisuješ trpljenje živali pod roko človeka. Tu se namreč pokaže, da sveta živali sploh nisi poznal kaj šele razumel. Čeprav si odličen opazovalec, si v kožo živali le posadil usodo ubogega človeka. Kako velike so bile tvoje zablode pa pove tvoj naslednji navedek, napisan tam nekje pred smrtjo in kaj šele bi porekel danes, ko ubogi človek kaže značaj ovce. Nisi ne prvi ne zadniji, ki blodi v tej reki življenja in smrti, vsi se utapljamo v njej, ne da bi to vedeli.

"Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v teh zadnjih dveh letih vojne. Dokazal je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: 'Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!' - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni vihar ni potisnil k tlom, temveč, da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku!"
Bivši uporabnik
# 01.01.2018 ob 22:04
Pripravljal je roman z naslovom Megla.Na žalost delo ni dokončal,tako ne bomo nikoli ivedeli o dogajanju v megleni ravnici.
raknac navi
# 02.01.2018 ob 20:47
In ja. Seveda. Cankar se ne bi opredeljeval. Le zakaj se je takrat opredelil? Ker ga politika ni zanimala?
Je pa popolnoma jasno del katere politicne agende si ti.
In ravno proti temu sprenevedanju sem sel. In bom se sel. Ker se bo s tem seveda v prihajajocem letu na polno sprenevedalo. Zal pa Cankarja ni vec, niti nekih relevantnih potomcev, ki bi zlorabo lahko prepovedali. Kot smo bili prica pri Pavckovih pesmih...
Krscanska desnica si Cankarja pac ne bo prisvojila. To bi bil pa res absurd. Ampak pri nas je vse mogoce. Bruhuhu.
bolkonsky
# 02.01.2018 ob 09:27
Ivan Cankar je v svojem predavanju z dne 12. malega travna 1913 z naslovom Slovenci in Jugoslovani med drugim dejal: "Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. "

Že takrat je slutil, kar so nam čez desetletja hoteli vsiliti komunisti v "skupnih jedrih":
--------------------------------
in kaj so nam hoteli vsiliti?

he,he...kolikor je meni poznano so vsiljevali Cankarja...s Cankarjem smo se takrar začeli
spoznavati nekje v 6. razredu OŠ...in niso 'popustili' naslednjih šest,sedem,osem let...
muka mi je bilo od njega...eno in isto 'tumbanje'...
in zdej,povej kaj so nam hoteli komunisti vsiliti...ker meni so samo njega...

no,kar z besedo na dan...da vidim 'koliko so mi izprali glavo' he,he...
1a34
# 01.01.2018 ob 17:52
Franc Jožef I
Cankarjev pogled na južne "brate"..
Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi, ki je sad več stoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu.

A si slišal že morda za to, da ima danes človek tukaj in na drugi strani planeta popolnoma isti telefon in podobne probleme v življenju; pa da če se odmaknemo od materialnih stvari: Ali si že slišal za svetovljanstvo? Svetovljanstvo premaga tako avtošovinizem (sovraštvo do svoje države kot šovinizem (sovraštvo do tujih držav).
Predpogoj za še večje poglabljanje miru pa so seveda asertivni odnosi - če izhajaš iz načela v komunikaciji: Ti si dober, jaz sem dober, verjetno se o večini stvari strinjava, mogoče pa kdaj o kakšni tudi ne. Podobno velja za asertivno razmišljanje, da je večina tretjih oseb trenutno dobra (tiste, ki pa še niso, pa še upajmo da bodo), da ne bi prišlo do manipulativne različice agresivnega razmišljanja.
1a34
# 01.01.2018 ob 17:44
@SamoRes
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!“

Eh v 21.stoletju pa res ne potrebujemo več ustvarjanja umetnih zdrah, da bi se ljudje počutili ogrožene in bi se bali, da bi bili hlapci, in bi zaradi tega (poskusov transferov) druge želeli narediti za hlapce. Ne potrebujemo tega, da bi se ljudi sprlo, da bi poskušali hoditi drug po drugem.
V Ustavi Republike Slovenije je določena enakost pred zakonom, ki se k sreči sedaj v digitalni dobi (ko inštitucije tudi na internetu skrbijo za varnost in izvajanje zakonodaje) lahko popolnoma izvaja. Varnost in svoboda se ne izključujeta.
Kdor pa ima kakšen svoj osebni kompleks, in bi ga poskušal kompenzirati s tem, da bi želel kakšnega sočloveka narediti za hlapca (ali manipulativno poskusil ustvarjati debate o taki preživeti temi kot so hlapci in gospodarji), pa naj gre k psihiatru po pomoč.
SamoRes
# 01.01.2018 ob 16:44
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!“

To bi morali napisati nad vhod v parlament in vladne prostore.
Kazalo