Knjige
(6)
Taiye Selasi
Pisateljica gansko-nigerijskega rodu Taiye Selasi. Foto: Matej Pušnik/Fabula
Njen literarni prvenec Gana naj gre so številni mediji uvrstili med najboljše romane leta. Foto: Matej Pušnik/Fabula
Taiye Selasi
V svojem romanu koplje po različnih značajih, odnosih in čustvih ter se dotika univerzalnih življenjskih tem, kot je izguba. Foto: Matej Pušnik/Fabula

Literarna zvezdnica Taiye Selasi ne verjame v pojem afriškega romana

Končal se je festival literatur sveta Fabula
12. marec 2018 ob 09:49,
zadnji poseg: 13. marec 2018 ob 08:17
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V soboto je festival literatur sveta Fabula obiskala še zadnja letošnja gostja, pisateljica gansko-nigerijskega rodu Taiye Selasi. Predstavila je roman Gana naj gre, ki je bil v letu 2013, ko je izšel v angleščini, najtežje pričakovani prvenec, sama pa je čez noč postala literarna zvezda.

Delo, ki ga je v slovenščino prevedel Jernej Županič, pripoveduje o smrti kirurga na vrtu njegove hiše v Akri. Nenadna smrt po celem svetu razseljeno družino pripelje nazaj v Gano, po letih ločenega življenja so ponovno na istem kraju. Zgodba sledi družinskim članom, ki vsak na svoj način poskušajo uspeti, a se spopadajo z neuspehom. Protagonisti Selasijeve so "afropolitanci", lahko so doma kjer koli na svetu in lahko s seboj kamor koli po svetu preselijo svoje otroške travme. Pojem afropolitanstva je pisateljica popularizirala v svojem članku za LIP Magazine leta 2005.

Roman o "ljudeh, ki so to, kar so, in imajo pravico biti to, kar so"
V pogovoru z voditeljico večera Ulo Furlan je povedala, da pojem afriški roman zavrača: govoriti o afriškem ali evropskem ali ameriškem romanu se ji zdi nesmiselno, verjame pa v književnost, ki govori o izkušnjah in ki se dotakne bralca. Resda je želela napisati roman o zahodnoafriških ljudeh, vendar ne o milijonih ljudi, ki živijo v tem delu sveta, temveč le o peščici od njih, ki so od tam prišli v ZDA. O "ljudeh, ki so to, kar so, in imajo pravico biti to, kar so." V svojih pogosto duhovitih odgovorih je občinstvu Kluba Cankarjev dom povedala tudi, da zavrača vsakršno predalčkanje in posploševanje v smislu, da so ženske nepotrpežljive, da moški niso večopravilni in podobno.

V svojem romanu koplje po različnih značajih, odnosih in čustvih ter se dotika univerzalnih življenjskih tem, kot je izguba. Vsak njen lik ima, kot je povedala, lasten jezik. Za najbolj "uporabno orodje" pri pisanju pa ni opredelila izkušenj, temveč empatijo. Njen literarni prvenec Gana naj gre so številni mediji uvrstili med najboljše romane leta.

Živela je že New Yorku, Londonu, Berlinu, Rimu in Lizboni
Pisateljica je potomka zahodnoafriških migrantov v ZDA, kjer je tudi odraščala. Na univerzi Yale je diplomirala iz amerikanistike ter na univerzi Oxford magistrirala iz mednarodnih odnosov. Prebivala je že v več mestih, New Yorku, Londonu, Berlinu, Rimu, trenutno pa živi v Lizboni. Na večeru je povedala, da je obiskala tudi že vse Sloveniji sosednje države in da je vesela, da lahko končno spozna še Ljubljano. Navdušena je nad učenjem tujih jezikov. Občinstvo je pozdravila v slovenščini in poskušala uporabiti tudi druge slovenske izraze, kot sta "dober večer" in "hvala". Za konec pa je navdušenemu občinstvu prebrala še odlomek iz svojega nastajajočega literarnega dela.

Osrednja tema letošnje Fabule je bila upanje
Festival literatur sveta Fabula je letos v ospredje postavil upanje, s čimer so se po besedah umetniške direktorice Mance G. Renko spominjali leta 1968, ko je bilo upanje gonilo političnih sprememb. Razmislek o upanju je ponudila tudi ena od osrednjih knjig festivalske zbirke - Upanje brez optimizma britanskega intelektualca Terryja Eagletona. S tem se je Fabula premaknila iz leposlovja tudi v filozofsko-teoretsko polje.

Iz tujine so gostovali še belgijska teoretičarka Chantal Mouffe, ukrajinski pisatelj Serhij Žadan, francoska avtorica Maylis de Kerangal, švicarski pisatelj Lukas Bärfuss in hrvaška avtorica Slavenka Drakulić. Sledila bo še Fabula po Fabuli, v sklopu katere bodo 16. marca v Narodni galeriji razpravljali o letu 1968, junija pa bo Slovenijo obiskal francoski zgodovinar Patrick Boucheron.

VIDEO
Književnica Taiye Selasi na festivalu Fabula
VIDEO
Pogovor s Taiye Selasi sklenil festival Fabula
N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
tsinamuh0
# 12.03.2018 ob 12:46
Lepo napisano, spoštovana pisateljica Taiye Selasi je naredila velik vtis na občinstvo, malo pa je tudi podučila (povsem upravičeno) ne ravno literarno navdahnjeno Ulo, ki je bolj primerna za TV intervjuje kot literarne...Za drugič je bolje, da izberjejo npr. Anjo, Aleša, nekoga, ki je temu dorasel.
Delo Gana naj gre je vredno branja.

Hvala Fabuli za izjemen festival literature, ki nujno mora ostati odprtega tipa, ne pa da se odslavlja gledalce (menda zaradi ''prezasedenosti''??), kot se je dogajalo letos!
zmaja084
# 12.03.2018 ob 13:00
When I warn against grouping African writers together, it is not because I lack pride in the continent’s literary tradition, but rather that I am conscious of the west’s tradition of essentialising African subjects. by Taiye Selasi Dejstvo da avtor tega članka ni napisal konteksta vezanega na in naslov članka to je katatrofalno in nekako nadaljuje smer v kateri je pogovor na dogodku vodila Ula Furlan.
tsinamuh0
# 13.03.2018 ob 15:10
Se v celoti strinjam z napisanim, (necenzurirana) kritika mora biti!
Kultura je in bo ostala izjemno pomembna, brez dobre kritike pa bo žal tonila.
Hvala Fabuli in organizatorjem - do drugega leta!
zmaja084
# 13.03.2018 ob 09:01
Spoštovan Tsinamuh, se strinjam da mora biti ost kritike usmerjena na voditeljico ( in na organizatorje, ki bi morali vedeti kaj se lahko zgodi) pa vendar, vloga novinarja je da na tovrstne stvari opozori. Vendarle pri temle tekstu ne gre za obnovo (oz. ne bi smelo it za obnovo) pač pa novinarski prispevek, ki bi moral kritično ovrednotiti pogovor tega večera. Ker se to ni zgodilo bodo ljudje imeli občutek, kot da je dogodek res bi izjemen (kot so zapisali organizatorji festivala). V resnici pa gre verjetno za daleč največji kiks festivala, ne kiks sramoto, ki si je festival z imenom literature sveta pač ne bi smel privoščiti. Sem mnenja da novinar mora opozoriti na tovrstne stvari in na kratko razložiti kje leži srčika problema. Razen nekaterih zapisov, ki so žal obsojeni na margino medijskega prostora beremo na nacionalnem mediju članke brez konteksta, ki kot sem že zapisala gredo v platonsko hihi smer, podobno tisti Upe Furlan ki bolj škoduje kot da bi povedala kaj pametnega.
tsinamuh0
# 13.03.2018 ob 06:09
Spoštovana g./ga./gdč. Zmaja084!
Najprej hvala za lep (originalen) citat izvrstne in samozavestne pisateljice.
Menim, da je sam članek dovolj korektno napisan in je zelo dobro ujel duha prireditve. Glede na vse skupaj, je soliden opis dogajanja, seveda - brez pikantnih detajlov, ki jih ni manjkalo.
Osebno ne bi bil tako dlakocepski, da bi tokrat zapisano na portalu MMC tako ostro kritiziral. Vsekakor pa mora biti ost kritike uperjena na voditeljico, ki prireditvi ni bila dorasla, na neko politično-kulturno-medijsko barantanje v ozadju (kako sploh take vrste Tv lik pride do vodenja vrhunske literarne prireditve, ki zahteva precej širine in globine?)
Čudi me še tole, zakaj je tako malo izraženih mnenj o kulturnih in literarnih prireditvah, se ljudje bojijo, da bi kdo razkrinkal kakšno slabost ali nepoznavanje, se bojijo povedati konstruktivno kritiko, ali je še kak drug razlog? Se kdo boji, da ne bi več dobil kulturnih sredstev, če ne bo v *** lezel okolici?
Osebno uživam v kvalitetni razpravi in se ne bojim sooočenja različnih mnenj; menim, da se s tem spodbuja zanimanje za neko temo, se iz tega vendarle lahko vedno znova kaj koristnega naučimo...
ErikD
# 19.03.2018 ob 10:48
vsaj ena Afričanka, ki ne joka kako so oni tam bogi in je za vse kriv žleht belec.
Kazalo