Ljubljana je naziv svetovna prestolnica knjige prevzela 23. aprila lani, 23. aprila letos pa bo naziv predala Buenos Airesu. Foto: Svetovni vrh knjige 2011
Ljubljana je naziv svetovna prestolnica knjige prevzela 23. aprila lani, 23. aprila letos pa bo naziv predala Buenos Airesu. Foto: Svetovni vrh knjige 2011
Strokovno srečanje se bo sklenilo s podpisom Ljubljanske deklaracije. Zapisane usmeritve naj bi načrtovalci politik upoštevali pri razvoju na področju knjige. Foto: Nada Žgank/Cankarjev dom
Predsednik upravnega odbora Mitja Zupančič. Foto: Nada Žgank/Cankarjev dom
Programski direktor Andrej Blatnik. Foto: Nada Žgank/Cankarjev dom
Miha Kovač, programski direktor, pristojen za e-založništvo. Foto: Nada Žgank/Cankarjev dom

Projekt Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (LSPK) se bliža koncu, kot eden zadnjih vrhuncev pa bo v četrtek in petek v Cankarjevem domu potekal Svetovni vrh knjige.

Na odprtju v Linhartovi dvorani so zbrane nagovorili predsednik republike Danilo Türk (v posnetem videonagovoru, saj je bil iz zdravstvenih razlogov zadržan), ministrica za kulturo Majda Širca in ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

Svetovni vrh knjige se je neuradno začel že v sredo s podelitvijo nagrade Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico 2011 in odprtjem razstave Plakat miru v Cankarjevem domu, sklenil pa se bo s slovesnostjo v petek ob 18.00, na kateri bodo podpisali Ljubljansko resolucijo o knjigi. Na Svetovnem vrhu knjige je po besedah predsednika upravnega odbora Mitje Zupančiča registriranih 276 udeležencev, od tega 93 iz tujine.

Prvi dan vrha bo ponudil poudarek na e-založništvu. Miha Kovač, programski direktor, pristojen za e-založništvo, je na novinarski konferenci pred vrhom knjige opozoril, da je e-založništvo trenutno močno prisotno na vseh založniških razpravah v Evropi in ZDA. Aktualna je predpostavka, da bo e-knjiga pomembno spremenila naravo knjižnega posla ter vlogo knjigotržcev, založnikov in avtorjev. In to je, kot je dejal na novinarski konferenci, tudi ena izmed tez, ki bi jo radi postavili pod vprašaj ter jo pripeljali v javno razpravo na Slovenskem.

Kot je še povedal, so opravili raziskavi, ki sta pokazali, da je knjižni trg v Evropi podprt, da se na njem veliko prevaja in da na njem ne prevladujejo anglosaški avtorji, ampak so tu tudi avtorji iz drugih kultur. Pokazali sta tudi, da imajo na evropskih knjižnih trgih tudi male založbe možnost razvoja in da lahko tudi te uveljavljajo avtorje, ki postanejo mednarodno uspešni. Kot je dejal, imamo tako v Evropi opraviti z odprtim trgom, ki novim igralcem pušča možnost uveljavitve, na globalni ravni pa je seveda drugače.

Med predavatelji, ki se bodo posvetili e-knjigi, je Kovač izpostavil Mika Shatzkina, ki je, kot je dejal, tako v Evropi kot v ZDA poznan po svojih napovedih, da v desetih letih ne bo več nobene "resne" knjigarne v razvitih državah, saj jim bo elektronska knjiga vzela tisti del prometa, ki te knjigarne drži nad vodo.

V delu, ki zajema prevajanje in pretok knjižne kulture, se bodo po besedah programskega direktorja Andreja Blatnika posvetili temu, kako ohraniti knjigo kot nosilko razvoja človeštva, ki pripomore k prehajanju idej, misli in estetskih vrednosti.

Dvodelni Unescov forum, na katerem bodo številni strokovnjaki predstavili lokalizirane študije, bo posvečen ugotavljanju možnosti za podporo knjigi v jugovzhodni Evropi.

Prireditev je zasnovana na Unescovi zamisli o združevanju sveta v času globalizacije, ko pretok informacij omogoča iskanje rešitev za naš planet. Učeča se populacija bo z znanjem, vedenjem in sposobnostmi razvitega sveta znala ustvariti do človeka prijazno okolje znanja in dostopnih informacij – ne glede na finančni položaj, barvo kože ali jezikovno skupino. Opismeni svet bo razsvetljen, znal se bo slišati in poslušati, znal bo sprejemati in tolerirati različnost. Znanje in vedenje, zapisana v knjigah, bosta ostala za vselej, za vse generacije in za ves svet. Vrhunec dvodnevnega programa bo zaznamovan s slavnostno akademijo ter s sprejetjem in podpisom listine, t. i. Ljubljanske deklaracije, da je knjiga nosilka človeštva.

Ljubljanska resolucija o knjigi po besedah načelnika oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroša Grilca v devetih točkah zgošča glavne usmeritve, ki naj bi jih načrtovalci različnih politik, tudi izobraževalne in znanstvene, upoštevali pri oblikovanju trdnih temeljev za razvoj na področju knjige. Kot je pojasnil, se jim je ob pripravi programa LSPK zdelo samoumevno, da se velik del strokovnega dogajanja konča s kongresom, ki bi združil vse s področja knjige.

Poleg tega so želeli, da za njim ostane neki konkreten rezultat, dokument, ki bi bil univerzalno sporočilo vladam sveta, nosilcem javnih politik, lokalnim skupnostim in strokovnim združenjem, kako oblikovati aktivne politike na področju knjige. Ob tem je izrazil upanje, da bo 1. svetovni vrh knjige postal pravilo za vsako prihodnjo prestolnico knjige.

Ljubljana je naziv svetovna prestolnica knjige prevzela 23. aprila lani. Kot prvi večji programski sklop je ponudila literarni festival Literature sveta - Fabula 2010. Ljubljana bo prav tako 23. aprila naziv predala Buenos Airesu.