"Mesečinska struna govori o tem, da se umetnik pred apriorno avtoriteto nikoli ne sme prikloniti tako globoko, da poljubi tla. Če to stori, mu ugasne zvezda, mesečina vzame struno nazaj in violina utihne za zmeraj," je povedala Makarovičeva. Foto: MMC RTV SLO

Februarja je s tem literarno-glasbenim recitalom Makarovičeva v Narodni in univerzitetni knjižnici na predvečer kulturnega praznika parirala državni proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu. Naslovila ga je po istoimenski slikanici z balado, namenjeni starejšim bralcem, ki jo je že pred leti objavila v madžarščini, saj jo je želela posvetiti madžarskim Romom, ki so gostovali po Sloveniji.

"Nikoli poljubiti tal pred avtoriteto"
Balada pripoveduje o mladem violinistu Tiborju s čudežno violino, katere čudežnost usahne, ko podleže pohlepu in pred vojvodo poljubi tla ter zato izgubi svoj izjemni talent. Po besedah Makarovičeve, ki je pred 15 leti odklonila Prešernovo nagrado, je to sporočilo za vse umetnike, da se vprašajo o svojem odnosu do slave, denarja in avtoritete. Pripovedka Mesečinska struna je letos izšla v knjižni obliki pri Mladinski knjigi z ilustracijami Bojane Dimitrovski.

Ena najobsežnejših bibliografij pri nas
Svetlana Makarovič se je za pot svobodne književnice odločila leta 1970, od takrat se je uveljavila kot pesnica, pisateljica, v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle, kot igralka, ilustratorka in šansonjerka. Ima eno najobsežnejših bibliografij med slovenskimi ustvarjalci, saj je napisala več kot 300 knjižnih del. Znana je tudi po številnih kritičnih puščicah, ki jih kot občutljiva umetnica usmerja proti duhu sodobne družbe.

Bojan Cvetrežnik je v preteklosti deloval kot profesor viole in komorne igre na Srednji glasbeni šoli v Mariboru ter bil med drugim violist solist orkestra ljubljanske opere in tudi violinist solist v predstavi Varekai kanadskega artističnega gledališča Cirque de Soleil. Klemen Bračko je že med študijem igral v All Capone Štrajh Triu in kot substitut v vseh slovenskih profesionalnih simfoničnih in opernih orkestrih, skupaj s prijatelji pa je ustanovil in vodi glasbeni krožek Hiša glasbe. Barja Drnovšek končuje študij violine na ljubljanski Akademiji za glasbo, igra v več klasičnih orkestrih, večino prostega časa pa posveča sodelovanju s Simboličnim orkestrom, redno pa sodeluje tudi pri raznih gledaliških in lutkovnih predstavah ter snemanjih glasbe za filme in risanke.