V svojih mladih letih se je Vargas Llosa preživljal s tudi po sedmimi službami naenkrat, ena med njimi je bila tudi delo pomočnika knjižničarja. Foto: EPA
V svojih mladih letih se je Vargas Llosa preživljal s tudi po sedmimi službami naenkrat, ena med njimi je bila tudi delo pomočnika knjižničarja. Foto: EPA
Vatikanska knjižnica
Knjižnica je pogosto stalnica pisateljevega življenja: Jorge Luis Borges je bil denimo skorajda obseden z idejo neskončne knjižnice, edina plačana služba, ki jo je kdaj imel Marcel Proust, pa je bilo prav delo knjižničarja. Foto: Reuters

Prvi del donacije, več kot 2.700 knjig, so že sprejeli v prizidek, ki so ga seveda poimenovali po Nobelovem nagrajencu za književnost.

V knjižnici, urejeni v kolonialni vili, ki so jo povezali z regionalno knjižnico v Arequipi, so aprila v prvem paketu prejeli 2.741 knjig. Tedaj je pisatelj, ki že vrsto let živi v Španijo, tudi sam dopotoval v mesto, kjer se je udeležil odprtja knjižnice. Preostale knjige bodo v knjižnico pripeljali postopoma.

V nekaterih izmed knjig se da najti tudi pisateljeve zabeležke, opombe in posvetila. Po besedah direktorja knjižnice Rommela Arceja se bodo šolarji, študentje in drugi tako z Llosovo zbirko kot z zgodovino same stavbe lahko seznanili prek vodenih ogledov.

Arce je sam tudi predlagal, da bi Llosove knjige, ki po njegovem prepričanju predstavljajo kulturno dediščino, digitalizirali, vendar mestne oblasti o tem še niso odločile.

Jorge Mario Pedro Vargas Llosa se je rodil 28. marca 1936 v Arequipi v Peruju. Leta 1993 je prevzel špansko državljanstvo. Živi v Madridu.

Zaslovel z romanom Mesto in ščeneta iz leta 1962. Velik del njegovega opusa je nastal pod vplivom njegovega doživljanja perujske družbe in osebnih izkušenj kot Perujca.

Sčasoma je razširil tematike in v delih obravnava tudi druge kraje sveta. Velik preobrat na njegovi pisateljski poti je bil premik k literarni moderni in postmoderni. Nobelovo nagrado je leta 2010 prejel za svojo "kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika".

Dobro zastopan v slovenskih knjižnicah
Slovenski bralci dobro poznajo njegova dela, saj je bila v slovenščino prevedena že vrsta njegovih knjig in člankov. Med prevodi so romani Mesto in ščeneta, Zelena hiša, Pogovor v Katedrali, Kdo je ubil Palomina Molera, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in Vragolije porednega dekleta.