Salman Rushdie je postal razvpit po izdaji romana Satanski stihi, zaradi katerega je takratni vodja Irana, ajatola Homeini, poznal k pisateljevi usmrtitvi. Foto: Reuters
Salman Rushdie je postal razvpit po izdaji romana Satanski stihi, zaradi katerega je takratni vodja Irana, ajatola Homeini, poznal k pisateljevi usmrtitvi. Foto: Reuters

Rushdie, britanski pisatelj indijskega rodu, ki se je po objavi romana Satanski stihi (1988) tudi sam znašel sredi velikega škandala, knjiga je sprožila val protestov muslimanov v več državah, grozili so mu celo s smrtjo, je kampanjo označil za "pomembno javno stališče proti rasizmu in ksenofobiji".

Prostor in možnosti za pregnane
Globalno kampanjo je Mednarodni Pen poimenoval Make Space (Naredite prostor), v naslednjih treh letih pa se želi z njo posvetiti pisateljem, ki so se morali preseliti ali živijo v izgnanstvu. Kot poroča britanski The Guardian, je projekt po Rushdiejevem mnenju "skupen trud iz srca literarne industrije, da bi ustvarili reprezentativne in poštene možnosti za pisatelje".

Projekt se bo osredotočil na dogodke, publikacije in zagovorništvo, ki jih bo usklajevalo 144 centrov za človekove pravice po svetu. Z njim želi Mednarodni Pen dregniti v stereotipe o prosilcih za azil in v naraščajočo sovražnost do beguncev v državah gostiteljicah, obenem pa opozoriti na vse bolj nevarne situacije, s katerimi se soočajo novinarji in pisatelji po svetu.

"Trudimo se spremeniti kontekst, v katerem pisatelji, ki so razseljeni po svetu, nimajo enakih možnosti, da bi prispevali k, sodelovali v ali dostopali do svetovne literature ali javnega diskurza," so zapisali na spletni strani Mednarodnega Pena in dodali, da bo naslavljanje kršitev človekovih pravic in skrajne krivice osrednji del "omogočanja prostora".

Kampanjo je poleg velikih književnih imen, kot so Yann Martel, Mario Vargas Llosa in Karl Ove Knausgaard, podprl tudi kitajski umetnik Aj Vejvej, slednji je pobudo označil za poskus, da bi okrepili marginalizirane glasove. Avtorici Hiše duhov Isabel Allende, ki je pred 40 leti morala pobegniti iz Čila, pa se zdi literatura ključna za kljubovanje negativnemu odnosu do beguncev.