Poučevala je slovenski jezik in bila dejavna na številnih drugih področjih. Pisala je knjige za otroke in mladostnike ter scenarije za televizijske oddaje. Nagrado ji bodo izročili drevi v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Berta Golob, rojena leta 1932, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine. Na Gorenjskem je 15 let poučevala slovenski jezik. Med letoma 1971 in 1975 je vodila pionirski oddelek v Osrednji knjižnici Kranj, med letoma 1971 in 1977 je predavala kulturo ustnega in pisnega izražanja na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Osem let je bila lektorica dnevnoinformativnega programa na Radiu Slovenija. Med letoma 1973 in 1979 je bila urednica didaktike slovenskega jezika in književnosti v reviji Jezik in slovstvo. V letih pred upokojitvijo je bila pedagoška svetovalka v kranjski enoti Zavoda RS za šolstvo. Od leta 1991 poučuje verouk v župniji sv. Modesta v Kranju. Bila je dejavna tudi na drugih področjih: bila je mentorica bralne značke, pisala je članke v revijah in časopisih, sodelovala je pri oblikovanju osnovnošolskih beril in jezikovnih priročnikov.

Otrokom je v knjigah Žive besede, Sporočanje v Ptičjem logu, Igrarije - besedne čarovnije, Jezikovni vozli, Dežela Slovničarija, Slovnica, odčarana čarovnica ter Vejica, nagajiva smejica na igriv način posredovala jezikovno znanje. Za delo Žive besede je leta 1982 prejela Levstikovo nagrado. V strokovnih revijah in glasilih je objavljala članke s področja didaktike slovenskega jezika in didaktike slovenske književnosti.

Otrokom in mladostnikom so namenjena dela Sovražim vas, Drobne zgodbe, Šolske razglednice, Skrinja iz babičine bale, Kako visoko je nebo, Bela žena, divji mož in Zrna dedove modrosti. Portrete slovenskih pisateljev in intervjuje z njimi pa je zbrala v knjigah Znani obrazi, Srce ustvarja, roka piše in Do zvezd in nazaj. Napisala je tudi številne knjige z versko tematiko, med njimi pet zbirk poezij.

Skupaj s Francetom Žagarjem je podpisala scenarije za televizijske oddaje Zdaj pa po slovensko. Prispevala je 72 scenarijev za TV-oddajo Radovedni Taček in nekaj besedil za otroško televizijsko oddajo Iz popotne torbe. Sodelovala je pri radijski oddaji Duhovna misel in pri televizijski seriji Ozare. Napisala je tudi dramo Pri nas je veselo.

Nagrado Nadje Maganja so v spomin na Nadjo Maganja Jevnikar in v želji, da bi spodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, ustanovili Skupnost sv. Egidija Furlanije - Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavtska organizacija in družina Nadje Maganja Jevnikar.

Nagrado bodo letos podelili osmič. Namenjena je ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere in ena ali več vrednot, ki so odlikovale tudi življenje in delo Nadje Maganje, kot so ljubezen do raziskovanja na področjih zgodovine, znanosti in kulture, pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje, služba bližnjemu, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga ter pedagoška izkušnja.