Roman Nostalgija, ki je leta 1989 cenzurirano izšel pod naslovom Sen, leta 1993 pa v končni obliki, je Cartarescu napisal tik pred padcem režima in v njem je čutiti vzdušje ideološkega tiščanja, cmoka v grlu, labirint politično-psihološkega okolja. Roman je leta 2005 izšel tudi v slovenščini. Foto: NN
Roman Nostalgija, ki je leta 1989 cenzurirano izšel pod naslovom Sen, leta 1993 pa v končni obliki, je Cartarescu napisal tik pred padcem režima in v njem je čutiti vzdušje ideološkega tiščanja, cmoka v grlu, labirint politično-psihološkega okolja. Roman je leta 2005 izšel tudi v slovenščini. Foto: NN

Literarni svet 56-letnega pesnika, pisatelja in esejista Cartarescuja je avtentičen, unikaten in neponovljiv: berejo ga tako elita kot tudi preprosti ljudje, premaknil je meje med avtorjem in bralcem, pripoved in pesem prepletel z življenjem. Ko se je romunska književnost dušila pod zadnjimi pritiski cenzure Ceausescujevega režima, je Cartarescu radikaliziral romunsko poezijo in postavil mejnik med modernizmom ter postmodernizmom. Nagrado vilenica bo pisatelj v sklopu festivala Vilenica 2011 prevzel 10. septembra v vileniški jami.

Junak je vedno Mircea
Njegove novele, kratke zgodbe, romani, dnevniki, eseji postavljajo kontrapunkt vsemu in vsakomur: strukturi kaos, bolečini humor, nostalgiji ironijo, resničnosti sen, snu resničnost, je v utemeljitev nagrade zapisala pesnica in prevajalka Lidija Dimkovska. Žiriji, ki je na novinarski konferenci vileniškega festivala predstavila letošnjega nagrajenca, je predsedoval pisatelj in urednik Andrej Blatnik.

Cartarescujev roman Nostagija, ki je prvič v cenzurirani različici izšel leta 1989 pod ideološkim pritiskom romunskega režima, je pred šestimi leti izšel tudi v slovenščini. V trilogiji Orbitor pisatelj predstavi fantastično in realistično perspektivo, ki sta značilni za njegovo poetiko, povezano z Bukarešto, mestom izkušnje in sna v njegovi literaturi. Junak v Cartarescujevi poeziji gre na ulico, vozi se s tramvajem, gre na tržnico in živi svoje lastno življenje, s svojim imenom. V vsej njegovi literaturi, naj bo lirska ali prozna, se junak imenuje Mircea.

Vedno do konca svojih moči
Eksistencialna in estetska plat literature in življenja se pri Cartarescuju prepletata, pesnik se ne boji čustvenosti, jeze, frustracij, veselja, razgalja dušo, telo in um do skrajne meje sociološkega, političnega, fiziološkega, kulturnega in avtobiografskega doživljanja jaza "tu in zdaj". Cartarescu gre vedno do konca svojih moči, ki pa so nepojmljivo velike: opisati, napisati in pisati zgodbo, ki se razvija z močjo radikalne domišljije, iskrenosti, odkritosti, z brisanjem meje med književnostjo in življenjem.

Bralec osupne ob popolni razgaljenosti jaza v njegovih dnevniških in esejističnih knjigah, pesmih in romanih. To še posebej velja za knjigo (avto)biografskih zgodb Zakaj ljubimo ženske, ki je izšla v zbirki Knjiga z nočne omarice. V obrazložitvi nagrade pa je žirija še zapisala, da se Cartarescu dotakne vsega, kar se dotakne njega, in mojstrsko pripelje zgodbo do vrhunca.