Knjige
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 12 glasov Ocenite to novico!
Pri protestni pesmi in družbenokritični satiri gre za umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščino uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz kritične misli naredijo poezijo. Foto: BoBo
Mentorjev feferon
Letos je 52 avtorjev in avtoric napisalo 80 protestnih pesmi oziroma družbenih satir. Žirija, je prebrala vse prispele pesmi pod šiframi in pregriznila vsak feferon posebej. Foto: JSKD
Festival Urška
Zmagovalna pesem Kristiana Koželja bo doživela uglasbitev in predstavitev v Slovenj Gradcu na Festivalu mlade literature Urška 14. oktobra, vse izbrane pesmi pa bodo objavljene v novembrski številki revije Mentor. Foto: JSKD

Dodaj v

Najbolj pekočo protestno pesem je spisal Kristian Koželj

Znani zmagovalci letošnjega natečaja Mentorjev feferon
31. avgust 2016 ob 10:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

S pesmijo Malica, nekje čez poldne je Kristian Koželj postal zmagovalec letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro, na katerem je tokrat sodelovalo 52 avtorjev.

Kristian Koželj (1984) živi in ustvarja v rodnem Celju, kjer je tudi zaposlen kot knjižničar v tamkajšnji osrednji knjižnici, deluje tudi kot samostojni gledališki ustvarjalec in pedagog. Svoje literarne stvaritve je objavil v literarnem zborniku Rp Lirikon 21 in literarnih revijah Vpogled, Spirala, Locutio in Vsesledje. Leta 2013 je na literarnem natečaju Založništva tržaškega tiska za kratko zgodbo prejel prvo nagrado, leto pozneje pa se je prav tako s kratko zgodbo uvrstil v finalni izbor Festivala mlade literature Urška.

Ponovno prepoznavna in umna imena v komisiji
Komisija, ki so jo tudi letos sestavljala prepoznavna in umna literarna ter glasbena protestniška imena, in sicer Ksenija Jus, Matej Krajnc in Jose, je prebrala 80 protestnih pesmi oziroma družbenih satir.

Protestna pesem in družbenokritična satira nista zgolj golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, temveč gre za umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščino uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz kritične misli naredijo poezijo, so poudarili pri JSKD-ju.

Kristian Koželj:
Malica, nekje čez poldne

Nekaj minut čez poldne,
čas za malico.
Sonce v zenitu,
sredi betona in
železnih traverz
to nanese dobrih štirideset stopinj.
Od jutra si po klančinah
zvozil sedemdeset
samokolnic malte.
Osemdeset … devetdeset …
dni od zadnjega plačila.
Zakrčene kite na prstih
nočejo izpustiti
plastičnih ročajev.
Na silo jih
moraš razklenit.
Potem s težavo odpiraš
konzervo Gavrilovićevega
mesnega doručka.
Še vedno ima enak okus
kot mamini zajtrki,
ki jih že štirideset let
ne pripravlja več.
Nad mizo je
visela fotografija,
sedaj skrita
pod vzglavnikom
v samskem domu.
Na zadnji strani
obledel pripis
(Tako ponosna sem.
Rada te imam. Mami)
Rokoval si se s Titom.
Dan mladosti, 25. maj '67.
"Mali,
s tim češ
rukama
izgradit
novi
svijet."


Natečaj, ki ga razpisujeta Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in revija Mentor, je potekal od 22. aprila do 8. julija letos. 35 avtoric in 17 avtorjev pa je napisalo 10 protestnih pesmi oziroma družbenih satir več kot lani. Žirija je prebrala vse prispele pesmi pod šiframi in pregriznila vsak feferon posebej, so sporočili z JSKD-ja.

Še srednjepekoči feferoni
Tri knjižne nagrade iz založništva JSKD prejmejo Sašo Zorc za pesem So komu mar, Sara Špelec za pesem Osmrtnice in Jana Kolarič za sonet Močí mladostne proč so pobegnile (iz ciklusa Firma). Dve letni naročnine na revijo Mentor pa prejmeta Lidija Polak za pesem Gospod in Božena Tanšek za pesem Družina.

Nagrajena Koželjeva pesem bo doživela uglasbitev in predstavitev v Slovenj Gradcu na festivalu Urška 14. oktobra, vse izbrane pesmi pa bodo objavljene v novembrski številki revije Mentor.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Janček
# 01.09.2016 ob 15:06
Neumni živi od dela,
pametni pa od bedaka.

Tako je bilo vsaj v Titovih časih, danes pa še od dela ne moreš več živeti.
Bivši uporabnik
# 01.09.2016 ob 13:24
Ce je to satira, sem jaz papez!
jezičnik
# 01.09.2016 ob 07:02
Če bi 40 let nazaj izbrali takšno pesem, se ne bi čudil ... ampak danes??? Sploh pa to zame ni pesem. To je pač tistih 10 ali 20 stavkov, brez rime in ritma.
Peroz
# 31.08.2016 ob 11:55
Noro. In potem se cudimo, da stopicljamo na mestu.
Kazalo