Predsednica Mednarodnega centra Pen Jennifer Clement je v Ljubljani predstavila slovenski prevod svojega romana Molitve za ugrabljene. Foto: BoBo
Predsednica Mednarodnega centra Pen Jennifer Clement je v Ljubljani predstavila slovenski prevod svojega romana Molitve za ugrabljene. Foto: BoBo

Obenem gre za zgodbo o ljubezni do moških, saj spregovori tudi o tem, kako ženske trpijo, ko izgubijo zaščito moških. Ladydi v knjigi pravi, da je življenje brez moških kot spanje brez sanj. Knjiga tako ni sovražna do moških.

Jennifer Clement
Družbenokritični roman pisateljice, živeče med ZDA in Mehiko, je v prevodu Dušanke Zabukovec izšel pri KUD-u Sodobnost International. Avtorica je zanj prejela številne ugledne nagrade, zahteval pa je kar 11 let novinarskega raziskovanja, zaradi katerega je morala zaradi groženj za nekaj mesecev tudi zapustiti Mehiko. Foto: emka.si

Z romanom je leta 2014 spregovorila o ugrabljanju deklic v mehiškem Guerreru, kjer jih prekupčevalci droge in mafija preprodajajo v prostitucijo.

11 let novinarskega raziskovanja
Družbenokritični roman pisateljice, živeče med ZDA in Mehiko, je v prevodu Dušanke Zabukovec izšel pri KUD-u Sodobnost International. Avtorica je zanj prejela številne ugledne nagrade, zahteval pa je kar 11 let novinarskega raziskovanja, zaradi katerega je morala zaradi groženj za nekaj mesecev tudi zapustiti Mehiko, je povedala na današnji predstavitvi v Ljubljani.

Sprva je intervjuvala predvsem ženske, ki jim je uspelo ubežati preprodajalcem mamil. Nato je spoznala žensko, ki ji je povedala za zgodbo o luknjah v odmaknjenih predelih Guerrera, v katerih se pred mafijo skrivajo deklice. Tako je nastal fiktivni roman Molitve za ugrabljene, ki bralce ponese v intimni svet odraščajočih deklet v osrčju mehiških gora, ki se trudijo izvleči iz kaosa družbenega dna in si zagotoviti boljše življenje.

Lepota kot nevarnost
Najboljše, kar lahko deklico doleti v Mehiki, je, da se rodi grda, pravi protagonistka romana, ki je dobila ime po princesi Diani, Ladydi Garcia Martinez. Želi si biti lepa, a to predstavlja veliko nevarnost. Ljubke deklice namreč izstopajo in jih takoj opazijo člani mafijskih združb. Vse mame v teh krajih, kjer člani mamilarskega kartela na velikih poljih skrivaj gojijo mak in ugrabljajo deklice, si tako želijo, da bi se njihove hčere rodile grde.

Na splošno gre za zgodbo o nasilju, zlasti nasilju moških nad ženskami. "Obenem gre za zgodbo o ljubezni do moških, saj spregovori tudi o tem, kako ženske trpijo, ko izgubijo zaščito moških. Ladydi v knjigi pravi, da je življenje brez moških kot spanje brez sanj. Knjiga tako ni sovražna do moških," je poudarila avtorica zgodbe, v kateri se zgarane mehiške ženske borijo iz dneva v dan, medtem ko večina njihovih mož išče zaslužek v ZDA.

Pisala tudi o Basquiatu
Jennifer Clement je poznana tudi po kultni poetični biografiji o razvpitem umetniku Basquiatu, prevedeni tudi v slovenščino, z naslovom Vdova Basquiat, ter romanu A True Story Based On Lies (Resnična zgodba, zasnovana na lažeh), ki govori o nečloveškem ravnanju z mehiškimi hišnimi pomočnicami in je bil v finalnem izboru za literarno nagrado orange. V novi knjigi Gun Love, ki je izšla pred enim mesecem, pa se sooča z nasiljem s strelnim orožjem.

Predstavitev knjige je potekala v sklopu Bled pred Bledom, ki je del mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Ta letos vstopa v svojo 50. izdajo.

Obenem gre za zgodbo o ljubezni do moških, saj spregovori tudi o tem, kako ženske trpijo, ko izgubijo zaščito moških. Ladydi v knjigi pravi, da je življenje brez moških kot spanje brez sanj. Knjiga tako ni sovražna do moških.

Jennifer Clement