Nacistični ideolog Alfred Rosenberg med sojenjem v Nurnbergu. Rosenberg velja za enega glavnih oblikovalcev nacističnih načel, od rasne teorije in preganjanja Judov pa do zanikanja versajskega miru in razvijanja
Nacistični ideolog Alfred Rosenberg med sojenjem v Nurnbergu. Rosenberg velja za enega glavnih oblikovalcev nacističnih načel, od rasne teorije in preganjanja Judov pa do zanikanja versajskega miru in razvijanja "pozitivnega krščanstva" (razumel ga je kot prehodno stopnjo med krščanstvom in novo, nacistično vero). Foto: Reuters
Rosenbergovo stališče do Slovanov je bilo politično motivirano in od naroda do naroda različno. Goreče je preziral Čehe in Poljake, ki so bili po njegovih besedah "tako impotentni kot tudi brez vrednosti in naduti. Izgnati jih je treba nazaj na vzhod, da bo zemlja lahko svobodno zadihala in da jo bodo lahko preorale grabežljive roke tevtonskih kmetov." V skladu s politiko Drang nach Osten je Rosenberg v kolonizaciji slovanskega vzhoda videl svoje poslanstvo. V delu Der Mythus des 20. Jahrhunderts "Slovane, še posebej Poljake" opisuje kot "podljudi" ter piše, da bi med Ukrajino in nemško mejo ustvariti "tamponsko državo". Se je pa zato strinjal, da bi bilo Rusijo pametno eksploatirati v nemško korist. Foto: EPA
Takole je nacistična stranka Rosenberga ovekovečila za svoj koledar za leto 1939. Foto: Reuters
Alfred Rosenberg prebira uradni dokument med svojim sojenjem. Z leti je uradno nacistično rasno politiko v niansah spreminjal, vedno pa je temeljila na večvrednosti arijske rase, skrajnem nemškem nacionalizmu in gorečem antisemitizmu. Rosenberg je krčevito nasprotoval tudi homoseksualnosti, saj je v njej videl oviro pri širjenju nordijske populacije. Foto: Reuters

Že prvi, površen pregled dokumentov obljublja, da bo dnevnik zgodovinarjem ponudil nove informacije in vpogled v sestanke med Rosenbergom, Hitlerjem in drugimi visokimi nacističnimi funkcionarji, denimo Heinrichom Himmlerjem in Hermanom Göringom. Obenem so v njem tudi doslej neznane podrobnosti iz zakulisja nemške okupacije Sovjetske zveze ter podrobni načrti za eksterminacijo milijonov Judov in Vzhodnih Evropejcev.

Zgodovina bo na nekaterih mestih ... popravljena
"Dokumentacija je velikega pomena za študij nacističnega režima, vključno z zgodovino holokavsta," so v izjavo za javnost zapisali v Ameriškem muzeju spomina na holokavst v Washingtonu. "Začetna analiza vsebine nakazuje, da bo material vrgel novo luč na številna vprašanja v zvezi s tretjim rajhom. Dnevnik bo za zgodovinarje pomemben vir, ki bo dopolnil in v nekaterih primerih celo izpodbijal doslej znane podatke."

Za zdaj še ni jasno, v čem naj bi Rosenbergov dnevnik izpodbijal doslej priznano različico zgodovine; dodatne podrobnosti iz vsebine dokumentov ne bodo razkrite, dokler jih v muzeju podrobno ne preučijo. Minister Rosenberg, ki so ga na nürnberškem procesu razglasili za krivega in je bil leta 1946 tudi obešen, je v svojih zasebnih zapiskih dokumentiral tudi napetosti in trenja znotraj nacističnega vrha, na primer izredno stanje, ki ga je leta 1941 povzročil prebeg Rudolfa Hessa v Veliko Britanijo; popisal je tudi plenjenje umetnin, ki so ga nacisti temeljito izvajali po celotni Vzhodni Evropi.

Dnevnik ponuja nekakšno ohlapno zbirko spominov na obdobje med pomladjo leta 1936 in zimo 1944. Rosenberg je bil namreč od samega začetka dalje eden od glavnih ideologov nacizma, še posebej, ko je šlo za vprašanja rasne politike. Bil je na čelu zunanjega ministrstva in urejal uradni časopis nacistične stranke. (Več njegovih dopisov Hitlerju je pozneje na nürnberških procesih služilo kot dokazno gradivo.) Obenem je bil tudi na čelu sistematičnega zaseganja umetnin ter kulturne in verske dediščine Judom po vsej Evropi; v ta namen je ustvaril posebno delovno skupino.

Po sojenju dnevnik izginil neznano kam
Rosenberg je bil obsojen zločinov proti človeštvu in bil eden od ducata nacističnih funkcionarjev, ki so bili oktobra 1946 usmrčeni. Njegov dnevnik, ki so ga med sojenjem imeli v rokah tožilci, je po njem skrivnostno izginil. Ameriške oblasti so že takrat imele na sumu tožilca Roberta Kempnerja, da je Rosenbergovo pisanje pretihotapil v Združene države.

V Nemčiji rojeni Kempner je že v tridesetih letih na begu pred nacizmom zapustil Nemčijo; vrnil se je šele v času povojnih procesov. Zgodovina mu pripisuje zasluge za razkritje obstoja t. i. dunajskega protokola, konference, na kateri so se nacistični funkcionarji leta 1942 sestali in koordinirali genocid Jodov, ki so ga poimenovali kot "končna rešitev".

V ZDA je dnevnik najverjetneje pretihotapil tožilec
V svoji avtobiografiji je Kempner citiral nekaj odlomkov iz Rosenbergovega dnevnika, nekaj (iz let 1939 in 1940) pa jih je leta 1956 objavil tudi neki nemški zgodovinar; levji delež besedila pa ni še nikoli ugledal luči dneva. Ko je Kempner leta 1993 umrl, se je začela skoraj desetletje dolga sodna bitka okrog njegove dediščine, za katero so se potegovali pokojnikovi otroci, njegova tajnica, podjetje, ki se ukvarja za odvozom navlake, in muzej holokavsta.

Otroci so privolili v to, da bodo očetove papirje izročili muzeju, a se je pri predaji leta 1999 izkazalo, da manjka več tisoč strani; FBI je takrat tudi uradno odprl preiskavo, a ta nikoli ni obrodila sadov (čeprav so zasebni raziskovalci v imenu muzeja pozneje velik del dokumentov - ne pa tudi Rosenbergovega dnevnika - našli pri Kempnerjevi nekdanji tajnici.)

"Lastnik" ne daje izjav
Na začetku letošnjega leta so strokovnjaki iz muzeja holokavsta in posebni agenti s skupnimi močmi po sledi za izgubljenim dnevnikom prišli do v Buffalu živečega akademika Herberta Richardsona, pri katerem je nekaj časa tudi živela nekdanja Kempnerjeva tajnica. Richardson izjav za medije ne daje, več pa bo menda znano po tiskovni konferenci, ki jo bodo organizirali v naslednjih dneh.