Španija se bo leta 2021 v vlogi častne gostje predstavila natanko 30 let po prvem gostovanju v Frankfurtu. Foto: EPA
Španija se bo leta 2021 v vlogi častne gostje predstavila natanko 30 let po prvem gostovanju v Frankfurtu. Foto: EPA
Frankfurtski knjižni sejem
Del slovenske delegacije na letošnjem sejmu v Frankfurtu: Renata Zamida (JAK), državna sekretarka ministrstva za kulturo Damjana Pečnik, minister za kulturo Tone Peršak, minister za kulturo in slovenski veleposlanik v Nemčiji Franci But. Foto: Ministrstvo za kulturo

Za častno gostjo sejma leta 2021 je prav tako kandidirala Slovenija, ki sicer kandidira za častno gostjo tudi za leto 2022. Vodstvo sejma je danes podpisalo sporazum s španskim ministrstvom za izobraževanje, kulturo in šport, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Katalonija Španiji prinesla vlogo častne gostje?
Nemara so nedavni dogodki, povezani s prizadevanji Katalonije po osamosvojitvi od Španije, vplivali na odločitev vodstva knjižnega sejma, da se odloči za Španijo kot častno gostjo. "Literatom in drugim ustvarjalcem v kulturi pa še poseben izziv predstavlja te čase ne le osvetljevati in dokumentirati, ampak tudi konstruktivno preinterpretirati in graditi mostove," je še dejal direktor sejma Boos.

Slovenija zdaj meri na leto 2022
Kot omenjeno v uvodu, Slovenija zdaj kandidira za častno gostjo sejma za leto 2022. Potegovanje Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu je leta 2014 potrdila vlada, organizacijsko-izvedbeno plat pa so zaupali Javni agenciji RS za knjigo.

Renata Zamida, koordinatorica projekta Slovenija - častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, je pred letošnjim sejmom za STA dejala, da Slovenija kandidira za prvo mogočo letnico, ki bi jo lahko dobili. Pogodbe do vključno leta 2020 so namreč že nekaj časa podpisane. Kot je še dodala Zamida, je bilo po njihovih podatkih v konkurenci 16 držav in Slovenija bo ena od dveh potrjenih.

Okrogla tri desetletja po prvem gostovanju
Španija se bo v vlogi častne gostje predstavila natanko 30 let po prvem gostovanju v Frankfurtu. Španščina, ki jo govori okoli 500 milijonov ljudi po svetu, po navedbah knjižnega sejma sodi med "najbolj žive jezike". Španija pa ni le dežela Cervantesovega Don Kihota, ampak se ponaša tudi z zelo branimi in prevajanimi sodobnimi avtorji, kot so Carlos Ruiz Zafon, Javier Marias ali Dolores Redondo, še piše DPA.