Veliki ameriški pisatelj je družinske člane in prijatelje pogosto prosil, naj nikomur ne razkrivajo osebnih podrobnosti iz njegovega življenja, o katerem je govoril kot o "odprti greznici", razkriva do zdaj neobjavljena Hemingwayeva korespondenca. V četrtem zvezku njegovih pisem (od 17), ki jih bo izdala založba Cambridge University Press, lahko beremo: "Če sploh hočem pisati, moram svoje zasebno življenje pustiti pred vrati." V nekem drugem pismu pove, da je založniku "prepovedal uporabo kakršnih koli osebnih podatkov, ker hočem, da se knjiga presoja kot fikcija".

Jezen ultimat za založnika
Silno ga je zjezil kratki biografski sinopsis na hrbtni strani romana Sonce vzhaja in zahaja (The Sun Also Rises), mojstrovine o "izgubljeni generaciji", na kateri je prva svetovna vojna pustila globoke sledi. Pritožil se je založniku Maxwellu Perkinsu in zahteval, naj "pri priči umakne to biografsko SRANJE o meni z ovitka". Zagrozil jim je tudi, da - razen če z ovitka umaknejo vse omembe pisateljevega služenja v vojski, prvega zakona itd. - pri njih ne bo izdal nobene knjige več.

Pismo nadaljuje takole: "Nič ne koristi to, da skušam svoje zasebno življenje držati ob strani in se izogniti nakladaški publiciteti, če se potem to širi z množično produkcijo." Založba je nemudoma uničila ovitke knjig, ki so Hemingwaya tako razjezili.

Svoji mami Grace je v pismu naročil: "Če te bo hotel kdo intervjuvati v zvezi z mano, jim povej, da veš, da ne maram publicitete in da si mi obljubila, da ne boš odgovarjala na vprašanja o meni. Ničesar jim ne daj."

Četrti zvezek pisem dokumentira obdobje, v katerem je Hemingway dokončeval zadnje popravke rokopisa Zbogom, orožje, romana, ki je pozneje pisatelju prinesel mednarodno slavo in postal njegova prva prodajna uspešnica.

Naporna pisma oboževalcev
Iz pisma britanskemu pisatelju Hughu Walpolu lahko razberemo, kako se je po nenadnem uspehu spopadal z "obveznostmi" zvezdništva. V Hemingwayevih besedah: "Po tej knjigi sem prvič začel dobivati pisma od ljudi, ki so jo prebrali. Kaj naj bi v zvezi s tem naredil? Na vsa sem odgovoril - drugega pa nisem naredil. To je hudičeva služba: 20 minut ali pol ure porabim, da se jim zahvalim, da so pisali ... Se razjezijo, če jim ne odgovoriš? Ali se užalijo in ne kupijo nobene tvoje knjige več?"

Nekje drugje pisatelj potoži, da je pisanje romanov "hudičevo težko". V korespondenci z urednikom pa prizna, da je "včasih malce občutljiv, ker je moje življenje kot odprta greznica".