Knjige
(6)

Poudarki

  • Dokumentarni film Palimpsesti življenja v torek, 7. 12, ob 23.05 na TVS 1
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 21 glasov Ocenite to novico!
Niko Grafenauer
Niko Grafenauer je celovita ustvarjalna osebnost, ki združuje v sebi pesnika, esejista, prevajalca, premišljevalca o svetu, urednika in radoživega uživalca življenja. Foto: MMC RTV SLO
Niko Grafenauer
Razstava, ki jo je pripravila Tatjana Kovač, popelje med Grafenauerjeve pesniške knjige in rokopise njegove zadnje zbirke Diham, da ne zaide zrak, radijske oddaje in prevode v tuje jezike. Foto: MMC RTV SLO
       Biti brez besed bi torej pomenilo isto kot biti brez kruha. Temeljna lastnost poezije pa je ta, da v besedah obudi njihovo sveto skrivnost.       
 Niko Grafenauer
Razstava dela Nika Grafenauerja
Grafenauerjevo pesništvo za otroke in mladino temelji na spontanosti otrokovega doživljanja in čudenja. Foto: MMC RTV SLO

Sorodne novice

Dodaj v

Niko Grafenauer kot pesnik in tudi kot človek

Razstava in film ob literatovi 70.letnici
3. december 2010 ob 14:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ravnateljica NUK-a Mateja Komel Snoj ga je opisala z besedami pesniška legenda, zvezda, ki bo v nedeljo praznovala 70 let. Govorila je o Niku Grafenauerju, ki so mu v knjižnici namenili posebno razstavo.

Delo pesnika, esejista, prevajalca, urednika v založbi Mladinska knjiga, urednika revije in založbe Nova revije in borca za politično demokracijo je na ogled v razstavni dvorani NUK-a, naslov pa so ji dali kar po njegovi pesniški zbirki Stiska jezika iz leta 1965.

Prav s to je začel odmevno ustvarjalno pot v času sprememb in premikov, tudi v pesniškem jeziku. Njegove pesmi izražajo napetost med metaforo in idejo in tudi nemoč ubesediti resnico in resničnost. Grafenauer je dal s svojimi pesmimi v 60. letih močan zalet slovenski poeziji. Njegov izpovedni lok sega od mehke čustvenosti do boleče trpkosti, vedno prisoten intelekt pa mu kaže svet, ki je ' krut kakor jasna zavest'.

Izpiljeni verzi, ki zahtevajo čas
Pesnike zbirke je izdajal s precejšnjim zamikom, zato pa so te pesmi po besedah Mateje Komel Snoj toliko bolj premišljene, pesmi, ki jim ni mogoče ničesar vzeti niti dodati. Njegovo poezijo prebiramo še v zbirkah Štukature, Palimpsesti, Dihindih, omeniti pa velja tudi pesniški opus za mladino, Skrivnosti, Pedenjped, Stara Ljubljana, Majhnica. V NUK-u si je mogoče ogledati njegovo poezijo, pa tudi prevajalsko in uredniško delo ter razmišljanja o poeziji, času, družbi in kulturi. Razstavljene so še uglasbitve na njegova besedila.

Življenje, ki je oblikovalo pesnika
Če se razstava v osrednji slovenski knjižni ustanovi posveča predvsem jubilantovem delu, pa bo sta njegovo življenje in osebnost v ospredju 7. decembra ob 23.05 na 1. programu TV Slovenija, ko si bo mogoče ogledati dokumentarnem filmu Palimpsesti življenja. Posnela sta ga režiser Slavko Hren in scenaristka Barbara Brezavšček, ki sta si za cilj zadala približati se Grafenauerju kot pesniku in kot človeku, zato njegovo obsežno in pomembno esejistično in prevajalsko delo v filmu ni v ospredju.

Niko Grafenauer se je rodil 5. decembra leta 1940 kot sedmi in tudi zadnji otrok velike družine. Že v zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša, družino pa je vojna ponesla na različne konce. V filmu prisluhnemo pesniku samemu, ki spregovori o sebi od zgodnjega otroštva, ki sta ga zaznamovala njegova osirotelost in kruti povojni čas, do novega osmišljanja življenja s poezijo, ki mu je pomagala, da se je prebil skozi vse preizkušnje. Prvinsko nagajivega in simpatično samosvojega otroka je ohranjal prav skozi pesmi, še danes pa ga razkrivajo njegovi verzi za otroke, predvsem znameniti Pedenjped.

Niko Grafenauer je po končanem učiteljišču študiral primerjalno književnost in literarno teorijo, po diplomi pa več let živel kot samostojni književnik. Pozneje je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija ter časopisa Ampak, več let je bil glavni urednik in direktor založbe Nova revija, po upokojitvi 2002 pa je ohranil položaj glavnega urednika založbe.

Odkrivanje skrivnosti besed
Kot so zapisali v NUK-u, je njegova lirika pesništvo z velikim estetskim učinkom, njegova edinstvenost pa ustvarja nedostopnost, distanco, enigmaitočnost in tudi hermetičnost. "Biti brez besed bi torej pomenilo isto kot biti brez kruha. Temeljna lastnost poezije pa je ta, da v besedah obudi njihovo sveto skrivnost …," je Grafenauer razmišljal v esejističnih spisi Poetika labirinta.

Podelitev Trubarjevih priznanj
V NUK-u so na Ta veseli dan pred odprtjem razstave podelili tudi Trubarjeva priznanja, ki jih podeljujejo posameznikom ali pravnim osebam, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, varovanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Letošnja nagrajenca sta upokojena sodelavka rokopisne zbirke NUK Jasna Hrovat in Marijan Smolik, ki je povezan s Semeniško knjižnico v Ljubljani.

M. K.
Niko Grafenauer - Stiska jezika
Mateja Komel Snoj
Mateja Komel Snoj
Mateja Komel Snoj
Prijavi napako
Komentarji
Leni1
# 04.12.2010 ob 13:20
Kadar zavidamo priznanja in prepoznavnost tistim, ki si to zaslužijo, ali pa so nam zaradi naše nevednosti in omejenosti določene lepote nedosegljive, iščemo dlako v jajcu in umetniku očitamo tipično slovensko tolažbo - pijačo. Najraje takrat, ko se alkoholu tudi sami ne znamo upreti.
te-nej5
# 03.12.2010 ob 15:17
Kot pesnik soliden, najboljše delo je vsekakor Pedenjped, kot človek primitivec v pijanem stanju in dober človek v redkih trenutkih treznosti.
diax
# 03.12.2010 ob 14:54
Vse najbolše, pesniška legenda !!!
Ribiič
# 06.12.2010 ob 07:51
Niko legenda!
brooko
# 05.12.2010 ob 17:41
@ diax in Leni1: mogoče bosta kakšno manj "primitivno" o Grafenuauerju kot človeku našla v sosednji novici ob njegovem simpoziju. Malo neumestno je pa primitivizem očitati tistim, ki brez dlake na jeziku (namesto v jajcu) povejo, kakšen Grafenauer kot človek je. In zakaj bi si zaslužil, da ga šparamo, če on ljudem, ki si tega ne zaslužijo greni življenje ob splošnem trepljanju vseh okolišanov? Glede njegove vrednosti kot pesnika, pa ... De gustibus itn. A mislim, da je vsaj nekaj pesnikov, ki so mu vsaj enakovredni. Izmed živih npr. Kovič, Dekleva in še kdo. Izmed pokojnih pa po mojem mnenju in okusu Grafenauer niti zdaleč ne dosega Kocbeka, Zajca ali Strniše...
diax
# 03.12.2010 ob 17:10
Ne bodimo primitivni. Ocenjujmo ga kot pesnika in kot tak je nenadkriljiv. Še enkrat čestitke ob jubileju, legenda!
Kazalo