V zgodbi, za katero je snov jemal v odnosu s svojim dekletom s fakultete, študent prvega letnika opisuje romantično zgodbo, ki tik pred koncem "doživi vrhunec intimnosti". Zgodba je postavljena v čas spomladanskega rituala, ko študentje ogromno popivajo in spolno občujejo. Noč, ki je delovala "vročično lahkoživo", se je izkazala za "najnesrečnejšo noč v letu".

"Očitno jo je napisal, ko je bil še precej mlad," je po poročanju britanskega časnika The Guardian dejal urednik Stranda Andrew Gulli. "Temi zgodbe sta razočaranje in neresnice. Williams je bil mojster prikazovanja človeške potrebe po bližini ter razpada razmerij," je še pojasnil Gulli.

Avtor s pravim imenom Thomas Lanier Williams III (1911-1983) je tudi sicer v svojih delih uporabljal ženske iz resničnega življenja, tako naj bi bila Blanche DuBois v slovitem delu Tramvaj Poželenje osnovana na podobi njegove matere, model za Lauro Wingfield v Stekleni menažeriji, s katero se je prebil iz anonimnosti, pa naj bi bila njegova sestra Rose, ki so ji že v mladosti postavili diagnozo shizofrenije.

"Usodni" Frank Merlo
Po nekaj zgodnjih poskusih heteroseksualnih razmerij je do konca 30. let Williams sprejel svojo homoseksualnost. Potem ko se je z ameriškega juga preselil v New York, se je pridružil krogu gejevskih umetnikov in se zapletel v vrsto burnih razmerij. Njegova najpomembnejša zveza je bila tista z vojakom in igralcem Frankom Merlom, ki je s prekinitvami (bila sta si nezvesta, oba sta se tudi veliko omamljala) trajala kar 14 let. Merlo, ki je bil tudi Williamsov osebni tajnik in je po pripovedovanju bližnjih v razgibano življenje pisatelja vnašal določeno mero stabilnosti, je za rakom na pljučih umrl leta 1963.

Veliko Williamsovih del je zaživelo na odrih in platnih, pisal je tudi kratke zgodbe, poezijo, eseje in svoje prigode vestno zapisoval v dnevnike. V poznejših letih je strmo drvel v brezno odvisnosti od alkohola in mamil. 25. februarja 1983 so ga mrtvega našli v njegovem apartmaju v Elysee Hotelu v New Yorku.