Nova naslovnica Steklenega zvona kaže,
Nova naslovnica Steklenega zvona kaže, "kako globoko smo zdrsnili kot kultura", je prevladujoče mnenje na Twitterju. Foto: Faber
Stekleni zvon
In še slovenska naslovnica Steklenega zvona (izdala ga je Mladinska knjiga). Foto: Mladinska knjiga
Sicer pa pri Faberju niso edini grešniki: takole je videti naslovnica nove izdaje klasičnega romana Viharni vrh Emily Bronte, ki so jo izdali pri Harper Collinsu. Podobnost z naslovnicami trilogije Somrak skoraj gotovo ni naključna. Foto: Harper Collins

Britanska založniška hiša Faber, ki si je verjetno želela pritegniti čim več bralk k edinemu romanu globoko depresivne pesnice, ki je leta 1963, pri 31 letih, potisnila glavo v pečico in naredila samomor, je za jubilejno izdajo ob 50-letnici Steklenega zvona (The Bell Jar) oblikovala novo naslovnico. A številni bralci so zgroženi, češ da je knjiga zdaj videti kot tipičen primerek "babje literature" (ang. chick lit.).

Če so bile vse dozdajšnje Faberjeve izdaje okusne, a ne preveč vpadljive različice koncentričnih krogov ali ženske silhuete, ki spominja na Plathovo, pa je nova kričeče rožnato-rdeče barve; na tem ozadju vidimo žensko, ki se ogleduje v zrcalcu svoje pudrnice. Celoten prizor izžareva stiliziran, "vintage" čar iz petdesetih, ki so ga nekaj let predtem v modo pomagali pripeljati Oglaševalci. Marsikomu se seveda zdi, da je izbira take naslovnice za roman, ki tematizira prav dušečo težo spolnih stereotipov, gromozanska brca v temo in milo rečeno neobzirna poteza.

"So knjigo sploh prebrali?"
Završalo je tudi na Twitterju: avtor zanimivega bloga Letters of Note, Shaun Usher, je naslovnico opisal kot "grozljivo", novinarka Sarah McAlpine pa kot "žalitev za ženske povsod". "Ojoj, kako so pri Faberju tako zgrešili z novo naslovnico Steklenega zvona? So knjigo sploh prebrali?" se sprašujejo pri The Writerju, grafični oblikovalec Andy Pressman naslovnico opisuje kot "fantastičnokomičnozgodovinsko neprimerno", publicist založniške hiše Melville House pa se sprašuje: "Kako je ta naslovnica kar koli drugega kot dvignjen sredinec vsem ženskam?"

Več koktajlzabav, manj depresije
"Prenovo" je dobilo tudi besedilo na hrbtni platnici romana: po novem je poudarek na "modi", "koktajlzabavah" in prizadevanjih protagonistke, ne pa na družbenih nemirih ter globoko usidrani tesnobi in strahovih junakinje, ki med drugim piše o "neskončnih hodnikih bolečine" materinstva. Toda vse to je zaobjeto takole: "Ko Esther Greenwood leta 1953 dobi pripravništvo pri newyorški modni reviji, je presrečna; prepričana je, da bo končno lahko uresničila svoje sanje o poklicnem pisateljevanju. Toda med koktejlzabavami in gorami rokopisov začne Estherino življenje uhajati izpod nadzora."

S spoli povezani stereotipi v petdesetih ... in danes
Pri The London Review of Booksu so novo Faberjevo izdajo razmrcvarili, saj po njihovem mnenju "leposlovje izpod peresa ženske avtorice obravnavajo kot žanr, za katerega nihče ne pričakuje, da ga bodo brali moški, ženske pa bodo razumele, da je njim namenjen le, če bodo videle žensko na naslovnici".

Feminističnim temam posvečeni blog Jezebel približno enako pove s črnim humorjem: "Če se Sylvia Plath ne bi ubila prej, bi se najbrž ob pogledu na naslovnico nove izdaje Steklenega zvona. Precej je***o neumno je nalepiti poceni retro pin-up dekle, ki se liči, na naslovnico romana o klinični depresiji junakinje, ki jo samo še zaostrijo spolni stereotipi, ki ji kot ženski v življenju ponujajo zelo omejene možnosti."