Poudarki

• Vrsta sprememb skozi 200 let
• Kakšen je zakon danes?

Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,6 od 10 glasov Ocenite to novico!

Na razstavi si je med drugim mogoče ogledati tudi odredbo, ki predpisuje obvezno zbiranje tiskov v originalu in v prevodu. Foto: NUK

Danes je namen zakona o obveznem izvodu zagotoviti ohranjanje in dostopnost določenega števila izvodov vseh publikacij, ki so bile izdane, založene, objavljene, izdelane ali razmnožene v Republiki Sloveniji. Foto: EPA

Do danes se je ohranilo poročilo Matije Čopa o prevzemu obveznih izvodov iz leta 1834. Foto: www.preseren.net

Dodaj v

Digg Facebook Del.icio.us Reddit Blog

NUK slavi 200-letnico prvega izvoda

Če je bil prvi zakon o obveznem izvodu namenjen temeljitemu državnemu nadzoru nad tiskom, je danes njegov cilj gradnja nacionalne zbirke.

Zgodovino prvega obveznega izvoda raziskuje razstava, ki so jo odprli v ljubljanskem NUK-u in bo tam na ogled do 8. decembra. Kot je za MMC povedala soavtorica razstave Irena Sešek, so si prvi odlok o prvem obveznem izvodu v Evropi zamislili Francozi, in sicer že stoletje po Gutenbergovi iznajdbi tiska. In če si je takratna francoska oblast skušala zagotoviti nadzor nad knjigami, ki jih prebira njihovo ljudstvo, je imel prvi zakon o obveznem tisku na slovenskih tleh že nekoliko drugačno podlago.

Prvi odlok o obveznem izvodu, ki je veljal v tedanjih slovenskih deželah, je bil izdan 2. aprila 1807 v avstrijskem cesarstvu. Odlok je določal, da morajo knjigotržci in tiskarji brezplačno oddati po en izvod vsakega novega tiska javnim deželnim knjižnicam, s tem pa so omogočili dostop do gradiva uporabnikom, hkrati pa zbiranje in ohranjanje gradiva tudi mlajšim generacijam.

Dediščina se prenese v NUK
Po besedah Irene Sešek je bilo takrat treba izvod izročiti univerzitetni ali licejski knjižnici in medtem, ko sodi gradivo v Gradcu, Celovcu, Gorici in Trstu danes pod druge države, pa se je ohranil del tistega, kar so zbirali v ljubljanski licejski knjižnici. Njena naslednica - NUK - tako na ogled med drugim postavlja prve obvezne izvode, odredbo, ki predpisuje obvezno zbiranje tiskov v originalu in v prevodu, prevod uredbe iz časa Ilirskih provinc in poročilo Matije Čopa o prevzemu obveznih izvodov iz leta 1834.

Kot je še pojasnila Seškova, ki je razstavo pripravila skupaj s Samom Kristanom, se je skozi 200-letno zgodovino zakonodaja, vezana pa obvezni izvod, precej spreminjala, spremembe pa so se navezovale predvsem na vrste gradiva in število obveznih izvodov, kot stalnica pa je kot prejemnik svojo vlogo od ustanovitve ohranil NUK.

Nikoli povsem brez težav
Iz različnih poročil, ki so ohranjena v knjižnici, je mogoče razbrati, da zbiranje kljub urejeni zakonodaji nikoli ni potekalo brez težav. Vedno so bili knjižničarji tisti, ki so skrbeli za reden dotok s predpisi določenega gradiva, in tako je še danes, so ob razstavi zapisali na spletni strani NUK-a.

Kakšen je zakon danes?
Trenutno je v veljavi zakon o obveznem izvodu publikacij, ki se je začel izvajati 18. oktobra 2006. Po njem morajo zavezanci predložiti nacionalni depozitarni organizaciji, torej NUK-u, 4 izvode publikacije, pri tistih publikacijah, ki so sofinancirane iz javnih sredstev, pa naj bi bilo obveznih 16 izvodov. Zavezanci so založniki, izdajatelji in distributerji, kot je še povedala Seškova, pa precej težav zaposlenim v NUK-u povzroča prav to, da so zavezanci tudi pravne ali fizične osebe, zaradi česar je delo številčno izredno nepregledno in je končno število težko določljivo. Nov zakon pa je prinesel tudi pomembno novoct, saj obsega tudi publikacije v obliki elektronskih oblik.

M. K.