Lani je bila konkurenca močna - nominirana sta bila tako Haruki Murakami kot Stephen King - a nagrado je na koncu odnesel David Guterson z romanom Ed King, novodobno adaptacijo mita o kralju Ojdipu. Foto: EPA
Lani je bila konkurenca močna - nominirana sta bila tako Haruki Murakami kot Stephen King - a nagrado je na koncu odnesel David Guterson z romanom Ed King, novodobno adaptacijo mita o kralju Ojdipu. Foto: EPA
Paul Mason, Rare Earth: "Divje je začel suvati v smeri njene krizanteme, a je zgrešil; njegova obilna postava se je tresla od napora, ki jo je držal zravnano in na glavi."
Nancy Huston se je v romanu Infrared zatekla k primerjavam iz fotografskega sveta: "Od tukaj naredim svojo fotografijo, iz globine ljubljenja. Canon je del mojega telesa. Jaz sama sem ultraobčutljiv film - lovim nevidno resničnost, lovim vročino."
Tom Wolfe, avtor Semnja ničevosti, bi si morda zaslužil že svojo drugo nagrado bad sex. "Njegov plodni jahač je bil zdaj v njenem medeničnem sedlu in jahal, jahal, jahal, in ona ga je željno požirala požirala, požirala z ustnicami in goltancem lastnega sedla - in vse to brez besed."

In če mislite, da je letos "zmagovalca" lahko napovedati - no, celo podeljevalci nagrade za najslabšo literaturo mislijo, da je 50 odtenkov sivine pod njihovimi merili.

Bad Sex Award, kot se "nagrada" imenuje, namena javnega sramotenja nima zgolj zaradi sramotenja samega: s svojim početjem skušajo uredniki “usmeriti pozornost javnosti na vulgarne, odvečne in slogovno neizpiljene opise spolnosti v modernem romanopisju”, vse to pa z namenom pisatelje odvrniti od zatekanja k takim poceni trikom. Toda še pred podelitvijo nagrade - kipca gole ženske, razkrečene čez knjigo - Britanci vsako leto razkrijejo seznam petih nominirancev, ki ga vsakokrat ilustrirajo z najbolj obremenilnimi odlomki iz vsakega romana.

Pornografski romani ne morejo biti nominirani
Letos je bolj od za lase privlečenih metafor in primerjav presenetljivo to, da v peterici ni absolutno največje erotične uspešnice leta, romana 50 odtenkov sive. To pa zato, ker merila za nominacijo izključujejo "eksplicitno pornografsko in erotično leposlovje", kot je pojasnil urednik revije Jonathan Beckman. In čeprav bi bil ta razlog popolnoma zadovoljiv, si Beckman ni mogel kaj, da ne bi še dodatno utemeljil: "Verjetno nočemo E. L. James delati še dodatne reklame, kajne?" Najbrž ima prav: roman že tako ali tako čaka filmska adaptacija (pod okriljem studiev Universal Pictures in Focus Features).

Nominaciji se je izognila še ena literarna zvezda, ki ji je po oceni recenzentov grozila omemba: JK Rowling s svojim prvim romanom za odrasle, Nadomestne volitve (Casual Vacancy). Za nominacijo je bilo menda veliko glasov, a na koncu je padla odločitev, da njeno pisanje "niti približno ni dovolj slabo".

Si pa zato naše čestitke (ali sožalje) zaslužijo Nicholas Coleridge (The Adventures: The Irresistible Rise of Miss Cath Fox), Nancy Huston (Infrared), Ben Masters (Noughties), povratnik Tom Wolfe (Back to Blood), Paul Mason (Rare Earth), Sam Mills (The Quiddity of Will Self) in Nicola Barker, ki se ji je v romanu The Yips med drugim zapisalo: "Diši po mandljih, kot sočen Bakewellov puding, on pa je žlica, stepena smetana in nemočna kepica tople vaniljeve kreme."

Od jahaških primerjav do vilinskih jam
"Dol, dol, na eskatološko posteljo. Strani so me žulile; kri mi je kapljala nanje. Z licem sem se ugnezdil ob ureznino od papirja. Moj tič je bil le senca, a me ni zagrabila panika," v težko prebavljivem odlomku piše Sam Mills (The Quiddity of Wilf Self). Dosti nazornejši je Tom Wolfe: "Njegov plodni jahač je bil zdaj v njenem medeničnem sedlu in jahal, jahal, jahal, in ona ga je željno požirala, požirala, požirala z ustnicami in goltancem lastnega sedla - in vse to brez besed."

Na pogrošne zgodovinske romane nas spomni pisanje Nicholasa Coleridgea. "Vojvoda je v trenutku spustil hlače in boksarice ter se namestil čez usnjen čezoceanski kovček, okrašen s kraljevimi grbi gradu Hohenzollern. "Brez milosti," je ukazal. "Vzemi me z vso svojo silo."

Bena Mastersa je odneslo še dlje, v pravljične svetove: "Vstala sva s stola in odvedla me je v svojo vilinsko jamo, med blazine in hladne rjuhe. Drug drugemu sva po telesu grebla za vsako ped zgodovine."

V zdaj že sorazmerno dolgoletni zgodovini nagrade se je njenih nesrečnih dobitnikov prijela neke vrste slava oziroma, kot je pisal Evening Standard: "Nagrada ima obratni učinek od želenega, saj se je spremenila v viagro prodaje knjig." Med dozdajšnjimi nagrajenci sta tudi Sebastian Faulks (ker ni hotel priti na podelitev, je kipec prevzel drugouvrščeni Alan Titchmarsh) in Tom Wolfe, posmrtno jo je leta 2007 dobil Norman Mailer (v roman The Castle in the Forest je vključil tudi stavek: "Stric je imel tako mehkega kot klobasa iztrebka."), leto pozneje pa John Updike za življenjske dosežke. Predlanski zmagovalec Rowan Somerwille se je pozneje pritoževal nad tem, da ima vsa zadeva "ozračje nasilništva, sorodno tistemu v srednji šoli", The Literary Review pa opisal kot "mičken časopis".

Če bi morali staviti na zmagovalca ...
Povsem za konec smo prihranili še rahlo prenazorni odlomek Craiga Raina: "In prišlo mu je. Kot z drhteče odskočne deske. Njegov izliv je skočil po dolžini njene roke. Osem pojenjajočih kapljic. Prva previsoko, da bi jo polizala. Natančno na ramo."