Leta 1949 se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Foto: Založba Krtina
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Foto: Založba Krtina
Simone de Beauvoir (1908-1986) je leta 1929 končala študij filozofije in spoznala svojega kasnejšega življenjskega sopotnika, Jean-Paula Sartra. Mednarodno pozornost je vzbudila prav s pričujočim delom, ki je pozneje obveljalo za eno temeljnih del feminističnega gibanja.

Gostja, filozofinja in zgodovinarka feminizma Genevieve Fraisse je poudarila, da se je de Beauvoirjeva, ko je po drugi svetovni vojni pisala Drugi spol, distancirala od političnega gibanja feminizma. "Obenem pa se je opredelila za individualno dejanje s tem, ko se je odločila za svoja dejanja," je dodala. "Pogosto mislimo, da je feminizem nastal z letom 1968, a to ni res, saj so imele tudi vse revolucije, tako francoska revolucija kot tudi revolucija leta 1848, elemente feminističnega razmišljanja," je še pojasnila.

Prestop iz individualnega v kolektivno
Pri de Beauvoirjevi je treba po besedah francoske filozofinje ločevati med njenimi individualnimi gestami in njenim kasnejšim prestopom v kolektivno. "Ko je pisala Drugi spol, je bilo drugačno okolje, v nekem intervjuju v 70. letih minulega stoletja pa je de Beauvoirjeva dejala: 'Ne me ženske, me feministke.' To je bil njen prehod v kolektivno," je dodala.

Kot je dodala, konec 40. let minulega stoletja beseda feminizem še ni bila tako prisotna, prav tako pa gibanja pravzaprav tudi še ni bilo, saj ga je treba razumeti kot gibanje s prekinitvami.

Filozofinja Eva Bahovec, ki je uredila prvo slovensko izdajo Drugega spola, je ob tem povedala, da je v nekem kasnejšem intervjuju dejala, da ko je pisala svoje delo, ni bila feministka ne v individualnem ne v kolektivnem smislu. To naj bi postala šele, ko so njeno knjigo začele brati druge ženske.

Ženska se ne rodi, ampak to postane
Fraisseova se je dotaknila tudi slavnega stavka de Beauvoirjeve, da se ženska ne rodi, ampak to postane. Poudarila je, da se je treba osredotočiti na postajanje, če želimo vprašanja spola in razlik med spoloma vnesti v filozofijo.

Na pogovoru, ki ga je vodila prevajalka Suzana Koncut, sta poleg Fraisseove in Bahovčeve sicer sodelovala še Tanja Lesničar Pučko in Boris A. Novak.

Pri založbi Krtina so poleti po 14 letih ponovno izdali Drugi spol, ki je po besedah avtorice Bahovčeve ena izmed največjih intelektualnih stvaritev in najvplivnejših knjig 20. stoletja.

Se je res spremenilo tako veliko?
Knjiga je približno 20 let po izidu - izšla je leta 1949 - povzročila pravcato revolucijo v življenjih številnih bralk tako v Evropi kot v ZDA, saj so začele razmišljati o lastnih življenjih in možnih spremembah. Še danes pa je knjiga aktualna zaradi opisa položaja žensk, ki je, kot potrjujejo mednarodne raziskave, še vedno na domala vseh področjih slabši od položaja moških.

Pozno, a temeljito
Slovenci smo prvi prevod dela dobili zelo pozno - po 50. letih. Je pa slovenski prevod, kot meni Bahovčeva, vsaj verodostojen, česar ne bi mogli trditi denimo za ameriškega. Ta je namerno izpuščal in poenostavil marsikateri del v knjigi.