Junaki vseh zgodb v Čaterjevi nagrajeni zbirki so priseljenci. Foto: RTV SLO
Junaki vseh zgodb v Čaterjevi nagrajeni zbirki so priseljenci. Foto: RTV SLO

Zgodba na bralca ne pade z neizprosno težo gradiva, ampak je mestoma ublažena s subtilnim humorjem, zaradi katerega je tudi v peklu še mogoče dihati.

iz utemeljitve žirije
Hanif Kureishi
Britanski pisatelj pakistanskega rodu Hanif Kureishi, ki sodi med najbolj cenjene pisatelje Otoka, se bo v Ljubljani predstavil ob sklepu festivala, 10. marca. Foto: EPA
Knjige za vsakogar
Dela gostujočih pisateljev so izšla tudi sklopu projekta Knjige za vsakogar. Kureishija in Šiškina bodo slovenski bralci lahko spoznali še prek njunih kratkoproznih izdelkov, Ghosha pa z romanom Obrisi senc. Svež veter v naboru predstavlja roman Krohnove Slepo oko, saj njena dela doslej niso bila na voljo v slovenščini. Foto: MMC RTV SLO
Goran Vojnović
Goranu Vojnoviću, ki je lani izdal svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela, bo v okviru Fabule mogoče prisluhniti 2. in 3. marca. Foto: BoBo
Začel se je festival Fabula

Med številnimi dogodki so tudi letos odmevna zlasti branja domačih in tujih avtorjev. Prvi so bili v središču v ponedeljek, ko so v Klubu Cankarjevega doma razglasili dobitnika 4.000 evrov vredne nagrade za najboljšo zbirko kratke proze zadnjih dveh let.

Sedmo Dnevnikovo fabulo je dobil Dušan Čater za zbirko Džehenem, poleg njega so bili v ožjem izboru za nagrado še Miha Mazzini za Duhove, Dušan Šarotar za Nostalgijo in Uroš Sadek za knjigo Druge zgodbe. V šestih medsebojno povezanih zgodbah Čater tematizira življenje priseljencev v Sloveniji.
Džehenem je pekel ...
"Posebnost zbirke je, da so zgodbe med seboj povezane: kanec vsake zgodbe se pojavi v naslednji," je Čater povedal za TV Slovenija. Mimogrede, beseda "džehenem" je turcizem za pekel - in tak naslov ni naključje, saj so Čatrove zgodbe tujcev v Sloveniji po večini žalostne.

Po mnenju žirije gre avtorju pripisati disciplino tako na slogovnem kot pripovednem področju, saj se nikdar pretirano ne odmika od glavnih tematskih žil, vseskozi pa je zvest tudi enotnemu slogu upovedovanja. "Ne spušča se v globine notranjosti posameznih protagonistov, a kljub temu izvrstno izriše psihološki profil likov, med katerimi vsakdo nosi rane in bolečino svoje življenjske zgodovine, zgodba pa pri tem na bralca ne pade z neizprosno težo gradiva, ampak je mestoma ublažena s subtilnim humorjem, zaradi katerega je tudi v peklu še mogoče dihati," je v imenu žirije nagrado utemeljil pesnik in publicist Vid Sagadin.

... in sarajevska kavarna
Kot je v pogovoru z vsemi štirimi nominiranci, ki ga je na prireditvi vodila publicistka Manca Renko, povedal Čater, je do naslova Džehenem prišlo po naključju, ko je pravzaprav šel v Sarajevo, da bi tam pisal roman. Vendar pa po malo manj kot treh mesecih, ki jih je preživel v Sarajevu, razen naslova ni napisal nič. Sam naslov pa je pravzaprav ime "kafiča" v Sarajevu, v katerem je preživel največ časa.

Najboljše delo je izbrala strokovna komisija, v kateri so bili literarna kritičarka Gaja Kos (predsednica), esejistka in prevajalka Seta Knop, novinarka in kritičarka Sandra Krkoč, pesnik in publicist Vid Sagadin ter publicistka in urednica Alenka Vesenjak.
Poleg obiska britanskega pisatelja, ki ga poznamo po romanih Buda iz predmestja in Črni album, se bodo do 10. marca v Sloveniji ustavili še indijski pisatelj, avtor Lačne plime Amitav Ghosh, ruski pisatelj Mihail Šiškin in finska avtorica Leena Krohn. O svojem delu bodo povabljeni pisatelji, katerih dela je Študentska založba izdala tudi v sklopu projekta Knjige za vsakogar, spregovorili na literarnih večerih v Klubu CD-ja.

Celoten program festivala Fabula najdete tukaj.

Slovenski pisatelji za Dan zmage
Med slovenskimi avtorji se letos predstavljajo sveži dobitnik fabule Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej E. Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnović, ki so združili moči in prispevali vsak po eno zgodbo za knjigo Dan zmage.

Gre za delo, ki se po besedah članice programskega sveta festivala Jelke Ciglenečki dotika družbenokritičnih problematik, a so zgodbe v njej tople, s srečnim koncem. Avtorji se bodo v sklopu festivala predstavili skupaj in posamično na literarnih večerih.
Pisatelji, glasniki sprememb?
Festival ne pozablja na kritičen segment preganjanih pisateljev. Ljubljana je lani postala članica Mreže zatočišč preganjanih pisateljev ICORN, v središču letošnjega festivala pa bo angažirana literatura. V dvorani Slovenske matice se bodo na temo Pisatelji, glasniki sprememb? pogovarjali maroška avtorja Ali Amar in Zineb El Rhazoui, Manal Al Sheikh iz Iraka in Mansur Rajih iz Jemna. O angažirani literaturi bosta spregovorila tudi predstavnika dveh slovenskih pesniških generacij - Vinko Möderndorfer in Katja Perat.
O Franzu Kafki in še eni Prozni mnogoboji
Kot je napovedal že filmski cikel v Cankarjevem domu, bo letošnji mednarodni simpozij posvečen velikanu svetovne literature Franzu Kafki. O njegovem življenju in delu bodo spregovorili slovenski in tuji poznavalci Kafkovega opusa.
Fabula se posveča tudi mlajšim ljubiteljem književnosti, ki jim ob sobotah v sodelovanju z Varietejčkom pripravlja zabavo v Kavarni Union. Tistim malo starejšim pa so pripravili natečaj za kratko zgodbo na temo, ki se jim zdi v njihovem okolju najbolj pereča. Rezultati natečaja bodo znani na finalu Proznih mnogobojev, ki bo 7. marca.

Zgodba na bralca ne pade z neizprosno težo gradiva, ampak je mestoma ublažena s subtilnim humorjem, zaradi katerega je tudi v peklu še mogoče dihati.

iz utemeljitve žirije
Začel se je festival Fabula