Oblikovanje zbirke je delo Petra Wieserja iz založbe Drava, naslovnice del pa druži tema slovenskih voda. Foto: Založbe Drava, Mohorjeva in Wieser
Oblikovanje zbirke je delo Petra Wieserja iz založbe Drava, naslovnice del pa druži tema slovenskih voda. Foto: Založbe Drava, Mohorjeva in Wieser

V sklopu projekta Slowenische Bibliothek (Slovenska knjižnica) so izšli prevodi del Njeno življenje Zofke Kveder, Plebanus Ioannes in Thabiti kumi Ivana Preglja, zbirka novel Med idilo in grozo Vladimirja Bartola, Potovanje na konec pomladi Vitomila Zupana ter Ljubezen Marjana Rožanca.
Zbirko spremljajo spremne besede, ki bralce uvajajo v literarno zgodovino in v družbene razmere, ki so pomembne za razumevanje 'nesodobne' literature. Podpisali so jih Katja Mihurko-Poniž za delo Kvedrove, Matjaž Kmecl za delo Preglja, Jelka Kernev Štrajn za Bartolove novele, Alenka Koron za Zupanovo delo ter Tomo Virk za Ljubezen. Po besedah urednika zbirke Erwina Köstlerja so pisanje spremnih besed zaupali strokovnjakom, ki se spoznajo na posamezna dela in celotne opuse posameznih avtorjev.
V načrtu še 30 prevodov
V prihodnjih letih nameravajo izdati približno 30 prevodnih del, ki so izšla v obdobju od druge polovice 19. stoletja do poznih let nekdanje Jugoslavije. "Naravno je, da je težišče prevodov na sodobni literaturi, ampak ne smemo pozabiti na vse drugo," pravi Köstler, ki meni, da so takšni projekti "nujno potrebni".
Po njegovih besedah prevodi slovenskih del v nemščino omogočajo dostop do slovenske literature profesionalnim bralcem, kot so recenzenti. O slovenski literaturi na nemško govorečem območju še vedno primanjkuje informacij, meni. "Tu ne pomaga nikakršna literarna zgodovina, ki našteva imena, če ni mogoče del tudi prebrati."

Čeprav ima vsaka založba svojo zgodovino in profil, so po besedah direktorja založbe Wieser Lojzeta Wieserja odločili za sodelovanje, da bi se začelo razumevanje slovenske literature v svetu širiti na enakovredni bazi. Adrian Kert iz Mohorjeve založbe je izrazil željo, da bi se Slovenska knjižnica v prihodnjih letih širila, saj bo tudi prepoznavnost slovenske literature v tujini rasla s številom prevodov. Projekt sta finančno podprla Javna agencija za knjigo RS in ZRC SAZU.