Pri založbi Sanje so se po besedah urednice Tjaše Koprivec odločili, da bodo na današnji svetovni dan živali "udarili po zaledeneli človeški duši". V zbirki Dokumenta so izdali knjigo Večna Treblinka, v kateri avtor podaja dokaze o povezanosti med izkoriščanjem in klanjem živali ter holokavstom.

Mozaik številnih študij in doktoratov
Charles Patterson je zgodovinar, urednik, predavatelj, pisatelj in vnet zagovornik pravic živali. V knjigi Večna Treblinka, podnaslovljeni Človekov odnos do živali in holokavsta, navaja zgodovinska dejstva, povezana z zasužnjevanjem živali in ljudi, ter se pri tem navezuje predvsem na obdobje II. svetovne vojne.

Pattersonovo delo je v slovenščino prevedel Mitja Fajdiga, ki je poudaril, da gre za mozaik neznanskega števila študij in doktoratov na teme, kot so pravice živali, nacizem, holokavst ter sobivanje človeka in živali. "Knjiga ne poziva, naj bodimo angeli, temveč ozavešča o tem, da zadajanje trpljenja pušča duhovne brazgotine," je povedal prevajalec, ki knjigo priporoča v branje vsem srednješolcem za boljše poznavanje zgodovine.

Diskriminacija na osnovi bioloških vrst
Jadranka Juras je opomnila tudi, da se je v zgodovini mnogokrat pojavila dehumanizacija človeka, tako da se mu je pripisalo živalskost. Prav to se je zgodilo tudi ob holokavstu, ko so ljudi slekli in jih nagnetli v prostore, da so delovali kot čreda ovac. Na vprašanje, ali primerjava klanja živali s holokavstom vseeno ni pretirana, je Jurasova odgovorila, da je v knjigi zapisano, kako so se prav žrtve nacizma, ki so doživele holokavst, postavile na stran živali.

Primerjava je vselej zbujala polemike, a po mnenju Jurasove gre zgolj za specistična vprašanja, povezana z diskriminacijo na osnovi bioloških vrst. "Človeštvo je zraslo na mitu, da je pojem stvarstva, in dokler ne bomo spoznali, da ni tako, da vse, kar je na tem svetu, ni ustvarjeno zgolj za človeka, se stvari ne bodo spremenile," je dodala.

Razčlovečena učinkovitost izkoriščanja živali
"Človečnost doživlja polom na toliko načinov. V dani neznosni lahkosti bivanja ne kljubujemo razčlovečeni učinkovitosti izkoriščanja živali. Zdi se, da ravnanja, ki netijo bolest in trpljenje, pripisujemo sestavinam naravnega reda. Brezobzirnosti patriarhalne oblasti spet izrečemo zaupnico, ko pomolčimo, ko pozabimo. A ne smemo molčati in ne pozabiti," je še pozvala Koprivčeva.

O knjigi bo o tematiki knjige v prostorih založbe Sanje na Trubarjevi 29 ob 19. uri organizirana še razprava bralcev z Jurasovo, Fajdigo in profesorjem Igorjem Pribcem, ob priložnosti pa bo mogoče poskusiti tudi vegansko hrano.