Osnovni značilnosti Zupanove poezije sta prepoznaven enostaven jezik in večinoma dolg verz. Poleg ameriških pesnikov je v njegovi poeziji zaznaven vpliv poljskega nobelovca Czeslawa Milosza, italijanskega pesnika in pisatelja Cesareja Paveseja ter nekaterih mlajših poljskih pesnikov.

Prvikrat podeljena nagrada
Nagrado Wislawe Szymborske podeljujejo v dveh kategorijah, in sicer za najboljšo izvirno, torej poljsko pesniško zbirko, in za najboljšo prevedeno pesniško zbirko. Nagrado za najboljšo izvirno zbirko je prejel 32-letni poljski pesnik Jakub Kornhauser.

Mesto Krakov je nagrado letos podelilo prvič, o njej pa je odločala mednarodna žirija. Podelitev nagrade je bila del festivala, imenovanega po prej omenjenem nobelovcu Czeslawu Miloszu, in je nadaljevanje festivala, ki sta ga leta 1990 v Krakovu začela Milosz in Szymborska.

Nagrada Wislawe Szymborske se imenuje po poljski pesnici, esejistki in prevajalki, ki je umrla pred štirimi leti. Leta 1996 je prejela Nobelovo nagrado za književnost za poezijo, ki v fragmentih slehernikove resničnosti z ironično natančnostjo osvetljuje zgodovinski in biološki kontekst.

V slovenščini so v knjižni obliki na voljo tri njena dela, in sicer izbor Semenj čudežev v prevodu Jane Unuk in Rozke Štefan (Didakta, 1997), Trenutek v prevodu Nika Ježa (Apokalipsa, 1997) in izbor v zbirki Nova lirika iz leta 2014 pod naslovom Ključ, ki ga je prav tako prevedla Jana Unuk, navaja današnji Večer.

Mnogokratni lavreat doma in na tujem
Uroš Zupan (1963) je za poezijo od domačih nagrad prejel nagrado slovenskega knjižnega sejma za prvenec, zlato ptico, nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado, Župančičevo nagrado in plaketo Tončke Čeč. Med njegovimi tujimi nagradami pa so poleg tokratne majska rukovanja (Titograd, 1990, Jugoslavija), Herman Lenz-Preis (Langenburg, 1999, Nemčija) in Premio della VI Edizione del Festival Internazionale di Poesija (Genova, 2000, Italija).