Maja leta 1961 je bila v Trstu izdana pesniška zbirka tržaške pesnice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad. Izid te zbirke je postavil temelje založniški dejavnosti majhne založbe, ki je dotlej že štiri leta izdajala revijo Mladika. Ta je z leti rasla in se krepila, posebej pa se razmahnila po slovenski osamosvojitvi, so zapisali na spletni strani NUK-a, kjer so pripravili razstavo, na kateri so razstavljena tudi dela Miroslava Košute (na fotografiji). Foto: MMC RTV SLO / A. J.
Maja leta 1961 je bila v Trstu izdana pesniška zbirka tržaške pesnice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad. Izid te zbirke je postavil temelje založniški dejavnosti majhne založbe, ki je dotlej že štiri leta izdajala revijo Mladika. Ta je z leti rasla in se krepila, posebej pa se razmahnila po slovenski osamosvojitvi, so zapisali na spletni strani NUK-a, kjer so pripravili razstavo, na kateri so razstavljena tudi dela Miroslava Košute (na fotografiji). Foto: MMC RTV SLO / A. J.

Ob odprtju je Boštjan Žekš, ki opravlja tekoče posle ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, rekel, da je 50 let doba, po kateri se da presoditi uspešnost ustanov – in Mladika se je po njegovih besedah izkazala za uspešno.

Izpostavljeni Pahor, Rebula in Košuta
V pol stoletja se je pokazalo, da v Mladiki delajo dobro, saj do leta 1991 niso prejemali pomoči niti s slovenske niti z italijanske strani, je poudaril Žekš, ki je prepričan, da je prav to založbo okrepilo. Danes je založba uspešna tako po številu naslovov kot avtorjev, med katerimi so tudi Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič in Miroslav Košuta. "Manjšina mora tako kot država delovati na visokem nivoju", je še dejal Žekš.

Na razstavi v NUK so v vitrinah predstavljene knjižne izdaje založbe, od prvih del do najnovejših knjig, posebej pa so predstavljena dela pomembnih pisateljev, kot so Pahor, Rebula in Košuta.

Več kot 300 naslovov 120 avtorjev
Urednica pri založbi Nadia Roncelli je izrazila veselje, da se "založba, ki deluje na robu domovine, tokrat predstavlja v njenem središču". Spomnila je na začetke založbe, na leto 1957, ko je v Trstu začela izhajati revija Mladika. Med pobudniki je navedla Jožeta Peterlina in Stanka Janežiča. V prvih 15 letih delovanja je izšlo le 11 naslovov, prva večja prelomnica za založbo pa je bilo leto 1991, ko so prejeli finančna sredstva iz matice. Kot drugi mejnik založbe je Roncellijeva omenila leto 1999, ko se je Mladika osamosvojila izpod Slovenske prosvete.

Pri tržaški založbi je doslej izšlo okrog 300 naslovov, od pesniških zbirk, romanov, esejističnih in zgodovinskih del do jezikovnih in drugih priročnikov, zbornikov, slovarjev ter otroških del 120 avtorjev. Prvobitna skrb založbe je slovenski jezik, zato so večino del izdali v slovenščini, nekaj del pa je izšlo tudi v italijanščini, "da bi Italijanom spregovorili o slovenski prisotnosti na zamejskem območju", je še poudarila urednica. V ta namen so med drugim izdali antologijo slovenskih avtorjev z naslovom Druga duša Trsta, ki jo je uredila Marija Pirjevec.