Pisatelj bo pojasnil, zakaj ga je vznemirila tema resolucije informbiroja na Tržaškem. Razkol med Titom in Stalinom je imel v coni A svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo pod vojaško zavezniško upravo, za slovensko prebivalstvo precejšnje posledice. Levičarsko usmerjeni Slovenci so bili razpeti med zvestobo svetovnemu komunističnemu gibanju in zvestobo matični domovini.

Pisatelj pa se bolj kot ideologijam tudi v tem romanu posveča širšim bivanjskim vprašanjem, predvsem ga zanima človečnost. Kominform v Zabrinju je izšel skupaj s ponatisom romana Divji golob v eni knjigi; tako dobivamo v branje deli, ki segata v prva leta po drugi svetovni vojni in osvetljujeta človeške odločitve v času ideoloških trenj in družbene nesvobode. Roman Divji golob, ki je izšel prvič leta 1972, govori o usodi mladega duhovnika in o njegovi odločitvi za duhovniški poklic v času totalitarne oblasti.

Pisateljev jubilej je zaokrožil tudi ponovni izid romana V Sibilinem vetru, ki, čeprav sega v antični čas, marsikaj pove o sodobnosti. Alojz Rebula - po izobrazbi klasični filolog – vnaša v svoja dela izzivalne premisleke ter široka miselna in duhovna obzorja, pa naj gre za pisanje esejev, dnevnikov, novel ali romanov. V oddaji bo odstrl svoj pogled na roman, ki je zanj najpopolnejša literarna oblika, na slovenstvo, vero in temeljna etična vprašanja.