Knjige
(4)
Siegfried Kracauer je bil tudi arhitekt, filozof, filmski teoretik in pisatelj. Foto: Wikipedia
       Množica uslužbencev se od delavskega proletariata razlikuje po tem, da je duhovno brezdomna. K tovarišem za zdaj ne najde poti, hiša meščanskih pojmovanj in občutij, v kateri je živela, pa se je podrla, ker ji je gospodarski razvoj spodmaknil temelje. Ta množica trenutno živi brez nauka, na katerega bi lahko gledala s spoštovanjem, brez cilja, po katerem bi se lahko spraševala. Torej živi v strahu pred tem, da bi dvigovala pogled in se z vprašanji dokopala do konca.       
 Siegfried Kracauer (1889-1966)

'Poročilo iz najnovejše Nemčije' iz leta 1930 tudi danes aktualno

Sociološka študija Uslužbenci v slovenskem prevodu
25. junij 2014 ob 16:34,
zadnji poseg: 25. junij 2014 ob 17:03
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pred več kot osemdesetimi leti so v Nemčiji objavili reportažno sociološko študijo Uslužbenci, s podnaslovom Poročilo iz najnovejše Nemčije Siegfrieda Kracauerja. Pred kratkim pa je pri založbi *cf. izšel slovenski prevod Anje Naglič.

Po Kracauerjevih ugotovitvah se je položaj uslužbencev od let pred vojno povsem spremenil. V času, ko se število delavcev ni niti podvojilo, se je število uslužbencev skorajda popeterilo. Naraslo je tudi število uradnikov. Skoraj polovica teh je zaposlena v trgovini, bankah in prometu. Takrat se je močno povečalo tudi število industrijskih uslužbencev.

Razočaran, duhovno votel družbeni razred
Ob izidu prevoda so na okrogli mizi razpravljali sociologi Rastko Močnik, Tanja Rener in Gorazd Kovačič. Izhodišče so bile vzporednice med takratnim in sedanjim družbenim stanjem, ki jih je v Besedi prevajalke navedla tudi Nagličeva: odsotnost razredne in politične zavesti, nacionalistična fašizacija, brezobzirno poblagovljenje vsega obstoječega, racionalizacija in mehanizacija dela, strukturna brezposelnost, težnja k absolutizaciji eksploatacije, zlorabljanje takrat vajenskega, zdaj pa študentskega in prekarnega dela, anonimnost in brezosebnost finančnega kapitala, eskapistično zatekanje k ponudbi zabavne industrije, obsedenost z mladostjo ...

Kracauer se v svoji študiji posveča zadnjim letom pred vzponom nacizma; opisuje razočaran, duhovno votel družbeni razred, ki je nato volil Adolfa Hitlerja. In tudi na tej točki vzporednice s sodobno Evropo lahko vzdržijo, so se strinjali sociologi.

Nepomembnost osebnih kompetenc
Kovačič je izpostavil, da je poklice uslužbencev takrat počasi začela izpodrivati avtomatizacija: kadri postanejo odveč, prihaja do serijskih odpuščanj, po 40. letu starosti so odpisani, zapadajo v krizo, veliko je namigovanj na samomore, ženske se poskušajo poročiti.

Avtomatizacija prinese tudi kulturno degradacijo, osebne kompetence niso več pomembne. Toda ideologija te skupine je bila, da se je skušala obnašati kot meščani, čeprav za to ni imela pogojev. Močnik je dodal, da je danes "smrtno nevarno imeti notranje življenje", lažje je živeti zgolj navzven.

VIDEO
Pogovor s sociologinjo dr. Tanjo Rener
P. G.
Prijavi napako
Komentarji
planet1
# 26.06.2014 ob 08:11
torej eksplozija uradnikov vodi v fasizem. Sedaj pa to razlozite nasim levicarjem in njihovemu orjaskemu uradniskemu aparatu. Po lepi poti nas vodijo...

ne bom posploseval in te oznacil za sdsovca, ker se ne mislim spustitii na tvoj nivo. bom pa napisal da razmisljas isto kot oni, pogledas clanek, iz njega potegnes tocno to kar ti ustreza, potem pa na siroko zamizis in se delas kot da si odrkil toplo vodo. evo ti se jaz prilepim, del clanka, ki sledi:

Takrat se je močno povečalo tudi število industrijskih uslužbencev.


evo ga, dokaz da je gospodarska rast pot v fasizem, kdaj bodo desnicarji to dojeli. :) ce se izrazim po tvoje.
si pa seveda zgresil tudi tole:

odsotnost razredne in politične zavesti, nacionalistična fašizacija, brezobzirno poblagovljenje vsega obstoječega, racionalizacija in mehanizacija dela, strukturna brezposelnost, težnja k absolutizaciji eksploatacije, zlorabljanje takrat vajenskega, zdaj pa študentskega in prekarnega dela, anonimnost in brezosebnost finančnega kapitala, eskapistično zatekanje k ponudbi zabavne industrije, obsedenost z mladostjo ...

1. del: celotna slovenska politika, tukaj zraven brez dvoma se najbolj pase Janez Jansa
2. del: SDS
3. del: desnica (poblagovljenje)
4. del: racionalizacija in mehanizacija, vsi, najbolj desnica
5. del: strukturna brezposelnost, krivi vsi
6. del: teznja k absoluzaciji eksploatacij, iskreno nimam pojma, kaj bi to lahko pomenilo
7. del: zlorablanje studentskega dela, vsi, vsi, vsi. se najbolj pa privatni sektor
8. del: anonimnost in brezosebnost financnega kapitala, desnica
9. del: zatekanje k zabavni industriji, nazalost vsi, ceprav izstopa desnica, ki se trudi izniciti kulturo in jo spraviti na nivo hw kulture
10. obsedenost z mladostjo, itak vsi, tukaj pa izstopa SD in nas predsednik drzave
Jarik
# 25.06.2014 ob 22:24
Strašljivo in za razmislit !
Urko
# 25.06.2014 ob 23:24
Jarik, se strinjam, grozljivo.
grozny
# 25.06.2014 ob 23:42
torej eksplozija uradnikov vodi v fasizem. Sedaj pa to razlozite nasim levicarjem in njihovemu orjaskemu uradniskemu aparatu. Po lepi poti nas vodijo...
Kazalo