Sam je član pisateljskega društva postal na začetku 70. let minulega stoletja. Njegova generacija je sprejem v društvo razumela kot posebno priznanje, pa čeprav so jih, kot se spominja, starejši pisatelji gledali malo zviška, v smislu, kaj pa vemo, kaj bodo tile razgrajači počeli.

Razvoj društva razume kot naraven proces, zato potrebe po revolucionarnih spremembah ni. Društvo bo nadaljevalo vse projekte in programe, ki so že njegova zaščitna znamka, k polnem angažmaju v društvu si želi pritegniti še mlajše, že včlanjene pisateljice in pisatelje. Tu se po njegovih besedah zastavlja vprašanje, ki se ga da parafrazirati s Kennedyjevo mislijo "ne sprašujte, kaj bo država naredila za vas, ampak kaj boste vi naredili za državo". Tudi člani pisateljskega društva se morajo spraševati, kaj bodo oni naredili za društvo, in ne, kaj bo društvo naredilo zanje, saj društva brez članov ni.

Ustrezno ovrednotiti pisateljsko delo
Treba bo vztrajati na zastavljeni poti in od sogovornikov, pa naj bo to ministrstvo za kulturo ali predsednik države, zahtevati, da jim podajo ustrezne odgovore na njihova vprašanja. Tako jim bo morda v naslednjih letih uspelo doseči, da bo pisateljsko delo ovrednoteno z ustreznim honorarjem ali da se bo spremenil status samozaposlenih v kulturi in se izenačil s statusom zaposlenih v javnih zavodih. Računati bo treba tudi na evropska sredstva.

Da bi se zoperstavilo marginalizaciji knjige, je društvo že v preteklosti organiziralo več dogodkov, od Slovenskih dnevov knjige, Pisateljskega odra na Slovenskem knjižnem sejmu, do branj in gostovanj po Sloveniji. Svetina meni, da se bo rezultat vseh aktivnost prej ali slej pokazal.

Zaveda pa se, da situacija ni rožnata. Založniki ščitijo svoje interese; tako so se manjše založbe, ki so še pred nekaj leti izdale od dve do štiri pesniške zbirke letno, najprej odpovedale izdajanju poezije. Društvo slovenskih pisateljev pa tudi ne more ustanoviti svoje založbe.

Zamujene priložnost ničelne stopnje davka na knjigo
Eno od zamujenih priložnosti za slovensko knjigo Svetina vidi v pred leti aktualnem predlogu o ničelni stopnji davka na knjigo. V času ministrovanja Majde Širca je bila na mizi pogosto tema, da bi zaradi narave našega knjižnega trga, ki je tako majhen, da mu pravzaprav težko rečemo trg, v Bruslju predlagali, da se v Sloveniji ukine davek na knjigo. In če bi vztrajali, bi tedaj verjetno uspeli, je prepričan Svetina.

Na poti slovenskega pisatelja ideološka razhajanja niso pomembna
Društvo, ki velja zaradi svoje častitljive starosti, ugleda in avtoritete poleg Slovenske matice za enega od stebrov civilne družbe, se že ves čas odziva tudi na aktualno družbeno-politično dogajanje, česar pa ne podpirajo vsi člani.

V ustanovitvenem aktu društva je zapisano, da upravni odbor, ki je demokratično izvoljen, govori in deluje v imenu vsega članstva. Zato so bili tisti ugovori, prigovori in celo kritike tega, kako je lahko upravni odbor o nečem dajal izjavo, v nasprotju s temeljnim aktom društva, pravi Svetina. Upravni odbor deluje v imenu članstva, pa naj si gre za knjižnično nadomestilo ali pa za protest proti t. i. vitki državi, ko je bilo ukinjeno samostojno ministrstvo za kulturo. Društvo ima 320 članov, ki so različnih ideoloških, idejnih in političnih nazorov. A če delujejo vsi za isti cilj in hodijo po poti slovenskega pisatelja, ki pomeni pot od Trubarja dalje, potem ne more priti do temeljnih sporov, ideološka razhajanja niso pomembna.

V času mandata prejšnjega predsednika društva Vena Tauferja se je društvo tudi angažiralo pri reševanju založbe Mladinska knjiga, ki je bila po stečaju večinskega lastnika Zvon Dva Holdinga dana na dražbo. Kot je dejal Svetina, je večina članov menila, da ustreznega kupca zanjo ni. Iz želje po rešitvi založbe in iz bojazni, da se bo država popolnoma odpovedala Mladinski knjigi, se je razvila civilna iniciativa Skupaj za knjigo, ki naj bi odkupila Mladinsko knjigo, v katero se je včlanilo tudi društvo. Takrat so se pojavili dvomi, zakaj se društvo, ki deluje v javnem interesu, spušča v take tvegane posle. Svetina je poudaril, da so to storili iz prepričanja, da je Mladinsko knjigo treba rešiti.

Njegovo in tudi stališče prejšnjega upravnega odbora društva je bilo, da bi država morala ukrepati pri reševanju Mladinske knjige kljub stališču Bruslja, da ne sme posegati v poslovanje gospodarskih družb. Mladinska knjiga je namreč lastnica avtorskih pravic od leta 1945 dalje. To je moralni kapital, ki se ga ne sme spustiti iz rok, je prepričan Svetina.