Nagrado Maria Rigonija Sterna avtonomne pokrajine Trento bodo Alojzu Rebuli izročili 31. marca. Foto: BoBo
Nagrado Maria Rigonija Sterna avtonomne pokrajine Trento bodo Alojzu Rebuli izročili 31. marca. Foto: BoBo
Nokturno za Primorsko
Alojz Rebula je v romanu Nokturno za Primorsko skozi silovito človeško usodo predstavlja boleči izsek iz primorske in tudi širše slovenske usode. Za roman je bil pisatelj nagrajen z nagrado kresnik.

Kot piše v obrazložitvi, roman poudarja pogum in odločnost tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v obrambo človeškega dostojanstva. Slovenski narod avtor predstavi ob zavzemanju za utrjevanje in nadaljevanje bogastva bratstva med narodi, spoštovanja narave in "alpske človečnosti". Sporočilo je aktualno za evropsko prihodnost in spodbudno za nove generacije, obrazložitev žirije povzema spletni portal Slomedia.
V italijanskih medijih dobro sprejet roman je v italijanščino pod naslovom Notturno sull'Isonzo za založbo San Paolo prevedla Martina Clerici.
O usodi primorskih duhovnikov v boju proti totalitarizmu
O romanu Nokturno za Primorsko je v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano pisal tudi kardinal Gianfranco Ravasi, sicer predsednik papeškega sveta za kulturo ter papeških komisij za cerkvene kulturne dobrine in versko arheologijo. Izpostavil je primere odpora duhovnikov proti fašizmu in nacizmu, pri čemer se je navezal na Rebulovo delo in na esej Boža Rustje, ki je dodan romanu, ter opozoril na usodo slovenskih primorskih duhovnikov v boju proti totalitarizmu.
Navdih za glavnega protagonista romana je bilo življenja primorskega duhovnika Filipa Terčelja (1892–1946), pripoveduje pa o Florjanu Burniku, ki je kot žrtev fašističnega preganjanja prestal nacistični Dachau in tragično končal svoje življenje v komunističnem režimu. Delo, v katerem se pisatelj loteva večnih človekovih vprašanj, je obenem tudi knjiga o trpljenju primorskega človeka v stoletju treh totalitarizmov.