Dr. Nada Grošelj je samostojna prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine ter iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi segajo od literarne teorije in sorodnih področij (G. A. Kennedy, H. Bloom, W. C. Booth, A. Manguel), filozofije, teologije in mitologije (Ciceron, Higin, A. Avguštin, M. Luther, A. MacIntyre) do leposlovja (T. S. Eliot, O. Wilde, P. Pullman, C. Rossetti, Plavt, Ovidij, Klavdijan, Katul in drugi rimski pesniki, otroška književnost). V angleščino prevaja izbore od slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi F. Prešerna. V znanstvenih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, antične rimske pisce in antično mitologijo. Foto: RTV SLO
Dr. Nada Grošelj je samostojna prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine ter iz slovenščine v angleščino. Njeni književni prevodi segajo od literarne teorije in sorodnih področij (G. A. Kennedy, H. Bloom, W. C. Booth, A. Manguel), filozofije, teologije in mitologije (Ciceron, Higin, A. Avguštin, M. Luther, A. MacIntyre) do leposlovja (T. S. Eliot, O. Wilde, P. Pullman, C. Rossetti, Plavt, Ovidij, Klavdijan, Katul in drugi rimski pesniki, otroška književnost). V angleščino prevaja izbore od slovenskih pesnikov in pisateljev, med njimi F. Prešerna. V znanstvenih člankih, referatih in recenzijah obravnava zlasti prevajalske probleme, antične rimske pisce in antično mitologijo. Foto: RTV SLO
Letošnji Sovretov nagrajenec Jaroslav Skrušny se je rodil leta 1947 v Ljubljani, kjer je 1972 diplomiral iz primerjalne književnosti in francoskega jezika z literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju je delal kot urednik založbe Partizanska knjiga, odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov TV Slovenija, ukvarja se tudi s publicistiko in prevajalstvom ter je član Slovenskega PEN-a in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Foto: MMC RTV SLO
Sovretova nagrajenca Grošljeva in Skrušny

Nadi Grošelj in Jaroslavu Skrušnyju.

Grošljeva je nagrado dobila za prevode Plavtovega Kljukca, Ovidijevega Rimskega koledarja in Izbranih del Oscarja Wilda, Skrušny pa za prevod Stendhalovega Življenja Henryja Brularda.

Letošnjo komisijo za nagrado so sestavljali predsednik Branko Madžarevič, Jana Unuk, Barbara Šega Čeh, Andrej E. Skubic in Marko Marinčič, v obrazložitvi nagrade Jaroslavu Skrušnyju pa so zapisali, da je prevajalec k tretjemu avtobiografskemu poskusu Stendhala pristopil kot "prevajalec velike občutljivosti".

Skrušnyjevo vlivanje slovenske svežine
Komisija je razložila, da je težišče oziroma "tesišče" Skrušnyjevih prevodnih interesov pri velikih mojstrih današnjega in polpreteklega časa oziroma "žlahtnih trdih orehih" avtorjev, kot so Andre Malraux, Jean-Paul Sartre in Milan Kundera. V znamenju erotizma so izvrstne slovenitve Georgesa Batailla, v duhu "egotizma avtorja" pa je Skrušnyjevo vlivanje "živo pretakajoče se slovenske svežine, lepote in aktualnosti potencialno še neodkritih bralskih plasti ter slasti", še piše v obrazložitvi.

Nadi Grošelj je po mnenju komisije v prevodu Kljukca (Pseudolus) uspelo domiselno poustvariti nasprotja in mešanje rimskega in grškega, ljudskega in urbanega, bohotne muzikaličnosti in drastičnega realizma, melodramatičnih arij in slengovske govorice rimskega komediografa Plavta. Slovenjenja drame se je prevajalka lotila z načrtno nedoslednim podajanjem kulturnih kontekstov, predvsem pa bo vsak jezikovno občutljiv bralec znal ceniti otročje neposredno igro z besedami, ki daje vtis plavtovske spontanosti, ki pa je plod visoke jezikovne kulture.

Večstranskost Grošljeve tudi skozi Wilda
V obrazložitvi nagrade je komisija tudi zapisala, da je s prevodom Ovidijevega Rimskega koledarja Grošljeva slovenskemu bralcu mojstrsko približala eno temeljnih del antične literature, didaktično pesnitev, ki je prava etnološka in religiološka zakladnica starorimskih običajev. Kljub zahtevni tematiki širokega terminološkega diapazona je prevajalka s pretehtano iznajdljivim iskanjem besedišča omogočila tisti užitek, ki briše mejo med izvirnikom in vrhunskim prevodom.

Svojo jezikovno večstranskost je po mnenju komisije Grošljeva dokazala tudi s prevodom Izbranih del poezije in proze Oscarja Wilda, ki bralcu omogoča odličen vpogled v poetiko angloirskega esteta, obenem pa prevajalka ob Wildovih duhovitih, provokativnih aforizmih pokaže smisel za natančno prevajanje ostrega in neposrednega lapidarnega izraza.

Sovretova nagrajenca Grošljeva in Skrušny