Jonathan Franzen (1959) je v očeh mnogih veliki kronist ameriškega srednjega razreda, ki ga je seciral tudi v Popravkih. Spet drugi pa ga označujejo za nergača, ki mu gre še posebej v nos sodobna tehnologija. Foto: EPA
Jonathan Franzen (1959) je v očeh mnogih veliki kronist ameriškega srednjega razreda, ki ga je seciral tudi v Popravkih. Spet drugi pa ga označujejo za nergača, ki mu gre še posebej v nos sodobna tehnologija. Foto: EPA

Jonathan Galassi, predsednik založbe Farrar, Straus & Giraux, je novico razkril za New York Times in dodal, da je pisateljev peti roman, ki zajema časovni okvir več desetletij in se odvija na več celinah, zgodba o dekletu z imenom Purity (besedo bi v slovenščino prevedli kot "čistost", tako da ime gotovo lahko razumemo tudi metaforično), ki se odloči poiskati svojega očeta.

Kot pravi Galassi, je delo, ki ga je označil za "ameriški ep", stilistično zelo drugačno od Franznovih prejšnjih romanov, bilo naj bi celo malce mitološko obarvano.

Zadnji roman Jonathana Franzna je bila odmevna in obsežna Svoboda (2010), ki jo je v slovenščino tako kot pisateljevo prelomno, prav tako obsežno delo Popravki prevedel Jure Potokar.

Med omenjenima romanoma je minilo skoraj desetletje, zato so mnogi domnevali, da še nekaj časa ne gre pričakovati izida novega "dolgometražnega" izdelka tega neusmiljenega kronista ameriškega srednjega razreda.

Poleg romanov je Franzen izdal več zbirk esejev, kot poznavalec književnosti z nemško govorečega območja pa se s strastjo posveča tudi preučevanju del dunajskega filozofa in satirika Karla Krausa, ki mu je lani posvetil eseje, zbrane v knjigi The Kraus Project.