Ljudmil Dimitrov je med drugim izbral zgodbe za antologijo Stanislava Stratieva, enega najpopularnejših avtorjev v bolgarski književnosti proti koncu 20. stoletja, in jih opremil s spremno besedo. Foto: LUD Literatura
Ljudmil Dimitrov je med drugim izbral zgodbe za antologijo Stanislava Stratieva, enega najpopularnejših avtorjev v bolgarski književnosti proti koncu 20. stoletja, in jih opremil s spremno besedo. Foto: LUD Literatura

K vsakemu prevajalskemu izzivu pristopi odgovorno, z izrednim občutkom za ciljno občinstvo. Pri prevajanju je pozoren in natančen in zdi se, da mu pri vseh zvrsteh uspeva doseči idealno razmerje med zvestobo (izvirniku) in lepoto (prevoda).

Iz utemeljitve nagrade

Diplomo bodo lavreatu izročili na večeru slovenskega prevajanja 8. junija v Cankarjevem domu.

Ljudmil Dimitrov se je v obdobju zadnjih desetih let izkazal kot izredno marljiv medkulturni posrednik med slovensko in bolgarsko literarno in gledališko umetnostjo, saj je kot sestavljavec antologij ali izborov, urednik in/ali prevajalec prispeval k objavi precejšnjega števila bolgarskih leposlovnih del v slovenščini ter slovenskih v bolgarščini, piše v utemeljitvi.

Večino objavljenih del je opremil z informativnimi predgovori in tehtnimi spremnimi študijami ter poskrbel za odmevne promocije v Sloveniji in Bolgariji, pa tudi za uprizoritve nekaterih prevodov slovenskih dramskih besedil.

Dimitrov je književni prevajalec vseh literarnih zvrsti. Iz slovenščine je doslej med drugim prevedel drame Zofke Kvedrove, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Vinka Möderndorferja, Matjaža Zupančiča in Simone Semenič, antologijo kratke proze O čem govorimo? Mitje Čandra, romana To noč sem jo videl Draga Jančarja in Opazovalec Evalda Flisarja, pesmi Aleša Štegra in Borisa A. Novaka, pesnitev Hajdukova oporoka Simona Gregorčiča, cikel Rapsodije bolgarskega goslarja Antona Aškerca in zbirko Erotika Ivana Cankarja.

Posebno pozornost si zaslužijo njegovi uspeli prevodi vezane besede sodobnih avtorjev, predvsem pa Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja in Antona Aškerca, pri katerih je pokazal mojstrstvo ne le pri prenosu rim in ritma, temveč tudi pri ohranjanju patine časa, v katerem so izvirniki nastali, še piše v utemeljitvi.

Prevajalsko društvo Lavrinovo diplomo podeljuje za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Ustanovljena je bila leta 2003, imenuje se po prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu in pisatelju Janku Lavrinu.

K vsakemu prevajalskemu izzivu pristopi odgovorno, z izrednim občutkom za ciljno občinstvo. Pri prevajanju je pozoren in natančen in zdi se, da mu pri vseh zvrsteh uspeva doseči idealno razmerje med zvestobo (izvirniku) in lepoto (prevoda).

Iz utemeljitve nagrade