Knjiga Floyda Phillipsa Gibbonsa, naslovljena Rdeči baron: Zgodba o baronu von Richthofnu, ki je v izvirniku izšla leta 1927, je zdaj na voljo v slovenskem prevodu, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Pod isto streho je izšla še knjiga Sivi volk, ki jo je o svojem očetu Pavlu Kunaverju napisal Jurij Kunaver. Foto: BoBo/Borut Živulović
Knjiga Floyda Phillipsa Gibbonsa, naslovljena Rdeči baron: Zgodba o baronu von Richthofnu, ki je v izvirniku izšla leta 1927, je zdaj na voljo v slovenskem prevodu, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Pod isto streho je izšla še knjiga Sivi volk, ki jo je o svojem očetu Pavlu Kunaverju napisal Jurij Kunaver. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pavel Kunaver je bil v eni osebi hkrati neumoren raziskovalec in občudovalec narave, njen varuh in razlagalec ter opisovalec, s čimer si je prizadeval prepričati in vzgajati čim širši krog mladih in odraslih. Bil je pravi poljudni znanstvenik, nedosegljiv v govorniškem in strokovnem žaru, s katerim je očaral vsakogar.

Jurij Kunaver, avtor knjige Sivi volk
Knjigarna Konzorcij
Sveži izdaji so družno predstavili v knjigarni Konzorcij na dogodku, ki so se ga udeležili (od leve proti desni): Janez Žerov, ki z Mileno Podgoršek podpisuje slovenski prevod Rdečega barona, avtor Sivega volka Jurij Kunaver in urednik pri Cankarjevi založbi Tine Logar. Foto: BoBo/Borut Živulović

Knjigo Rdeči baron: Zgodba o baronu von Richthofnu podpisuje ameriški vojni dopisnik Floyd Phillips Gibbons, knjigo Sivi volk pa Jurij Kunaver. Obe izdaji so predstavili v knjigarni Konzorcij na dogodku z avtorjem Sivega volka Kunaverjem, Janezom Žerovcem, ki z Mileno Podgoršek podpisuje slovenski prevod Rdečega barona, in urednikom pri Cankarjevi založbi Tinetom Logarjem.

Žerovc je na predstavitvi povedal, da je avtor knjige Phillips Gibbons mit o Rdečem baronu začutil v dveletnem delovanju na fronti v Franciji kot vojni dopisnik. Gibbons se je nato po vojni lotil obsežne preiskave o pilotovem življenju od otroštva pa do njegove smrti in prečesal vojaške arhive v Evropi in Veliki Britaniji, je še povedal Žerovc. Knjiga, ki jo je označil kot biografijo oziroma poročevalsko kroniko, pa je nato izšla leta 1927.

S pojavom letal konjenica izgubi pomen
Manfred Albrecht von Richthofen se je sprva izuril za konjenika, vendar je konjenica, ko so se pojavila letala, izgubila svoj pomen. Ko je bil poslan na zahodno fronto v Francijo, je med nekim pohodom granata pobila pol njegovih konjenikov, kar je, kot je poudaril Žerovc, von Richthofen, ki je bil tudi lovec in ki je bojevanje razumel kot bitko iz oči v oči z nasprotnikom, težko razumel.

Ko je bila konjenica ukinjena, je bil premeščen na prvo bojno črto, a je videl, da tudi to ni zanj, zato si je prizadeval, da bi prišel do letalstva. Šele tam je namreč lahko nadaljeval svoje poslanstvo lovca, ki izsledi sovražnika in se spopade z njim.

Ena izmed legend prve svetovne vojne
Letalski as - ki so ga poleg lovskega nagona odlikovali tevtonski patriotizem, ponos in disciplina - je v neposrednih zračnih dvobojih sestrelil kar 80 zavezniških letal in se vpisal med legende prve svetovne vojne. Da bi ga lahko sovražnik videl že od daleč, je dal svoje letalo prebarvati z živo rdečo barvo. Na svoji zadnji misiji nad Francijo in le dan pred nastopom načrtovanega dopusta je naredil začetniško napako in tako se je njegova življenjska pot sklenila 21. aprila 1918.

Očetovi dnevniki, razmišljanja, članki in drugi zapisi
Jurij Kunaver, sicer geograf, redni profesor v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, pa je napisal knjigo o svojem očetu Pavlu Kunaverju. Po Logarjevih besedah je knjiga z naslovom Pavel Kunaver - Sivi volk nastala s pomočjo očetovih dnevnikov, razmišljanj, člankov in drugih zapisov. S svojimi zapisi pa so jo oplemenitili še njegovi prijatelji in sodelavci.

Avtor je imel po lastnih besedah na razpolago izjemno obsežen arhiv. Njegov oče je dnevnike zelo intenzivno pisal pred prvo svetovno vojno, pisal jih je tudi v vojni, med obema vojnama jih je pisal manj, medtem ko jih med drugo svetovno vojno ni pisal. Po vojni je poučeval na klasični gimnaziji, kar je zanj pomenilo pravo olajšanje.

"Pavel Kunaver je bil v eni osebi hkrati neumoren raziskovalec in občudovalec narave, njen varuh in razlagalec ter opisovalec, s čimer si je prizadeval prepričati in vzgajati čim širši krog mladih in odraslih. Bil je pravi poljudni znanstvenik, nedosegljiv v govorniškem in strokovnem žaru, s katerim je očaral vsakogar," je še o svojem očetu povedal Jurij Kunaver na predstavitvi knjige.

Pavel Kunaver je bil v eni osebi hkrati neumoren raziskovalec in občudovalec narave, njen varuh in razlagalec ter opisovalec, s čimer si je prizadeval prepričati in vzgajati čim širši krog mladih in odraslih. Bil je pravi poljudni znanstvenik, nedosegljiv v govorniškem in strokovnem žaru, s katerim je očaral vsakogar.

Jurij Kunaver, avtor knjige Sivi volk