Nezanemarljiv je tudi naval turistov, ki ga doživi vsako mesto - Pariz, Firence, Carigrad - kamor je Brown poslal svojega protagonista, Indiano Jonesa v suknjiču univerzitetnega "kriptologa". Do nedavnega ni bilo razloga, da bi mislili, da bo novi roman Origin doživel drugačno usodo - a kaj, ko ga je Brown postavil ravno v Španijo; izid se je po naključju uskladil s krizo, ki je v Španiji izbruhnila po katalonskem referendumu in z njim povezanim policijskim nasiljem.

Sprehod med turističnimi znamenitostmi Španije
Origin, peti roman, v katerem Robert Langdon skače po svetu na lovu za skrivnostnimi simboli in ugankami, se v celoti odvije v Španiji: zgodba se začne v španski izpostavi Guggenheimovega muzeja, kasneje pa se preseli še v slavno Sagrado Familio in Gaudíjevo hišo Milà v Barceloni, v kraljevo palačo v Madridu ter v nekdanjo kraljevo rezidenco El Escorial. Brown osebno bi moral izid romana promovirati v Barceloni; njegov nastop je načrtovan za 17. oktober. A zdi se, da katalonske bralce trenutno bolj zanima bližajoča se razglasitev neodvisnosti kot pa lahkotno leposlovje.

"Knjiga se bo najbrž v hipu znašla na seznamih najbolje prodajanih," se zaveda Jordi Nopca, literarni recenzent za katalonski časnik Ara. "Toda zaradi negotovosti zadnjih dni je knjiga v Kataloniji ostala bolj ali manj neopažena."

Prejšnji Brownovi romani, ki so bili med drugim postavljeni v veliko Britanijo, Italijo in Francijo, so z ogromnimi nakladami za seboj potegnili tudi porast v turizmu. V muzeju Louvre v Parizu je osebje menda že sito turistov, ki jih sprašujejo, v kateri sobani naj bi našli golega, mrtvega kuratorja s pentagramom na prsnem košu (to je prvi prizor romana in kasneje filma Da Vincijeva šifra). Izgubljeni simbol se je sukal okrog skrivnostne lože prostozidarjev in njihovih simbolov, skritih v arhitekturnih znamenitostih Washingtona. Prostozidarji so se ob izidu knjige dejansko pritoževali nad radovedneži, ki so po prestolnici iskali starodavni portal, ki naj bi ga tam pustili ameriški "ustanovni očetje" (a si ga je seveda izmislil Brown).

Čeprav v svetovnem merilu prodaja romana Origin verjetno ne bo trpela škode, pa je čisto mogoče, da jo bodo v Španiji, ki je trenutno povsem osredotočena na politično dogajanje, preprosto spregledali - čeprav imajo pisatelja radi. Nopca je v izjavi za The Guardian opisal, kako je bila videti promocija romana Inferno v Španiji. "Pred štirimi leti se je ob izidu Inferna v Narodni knjižnici v Madridu zbralo več kot 150 novinarjev. Promocija je bila ogromna: pri založbi Planeta so že za prvo izdajo natiskali milijon izvodov. Za Origin načrtujejo 'samo' 600 tisoč primerkov."

Tokrat Langdon razjari kar vse svetovne religije
Robert Langdon, protagonist romanov Dana Browna, je akademik in izvedenec za simbole in ikonografijo. Kljub svojemu "salonskemu" poklicu se redno znajde v adrenalinskih pustolovščinah v eksotičnih krajih: doslej je preživel padec s helikopterja, eksplozijo antisnovi, soočenje s prostozidarji in vitezi templjarji in številne druge smrtonosne zanke.

Prva žrtev nove spletke bo Edmond Kirsch, Langdonov nekdanji študent in genialni milijonar, ki v Guggenheimovem muzeju pripravlja predavanje o tem, da človeštvo ne potrebuje Boga v iskanju odgovorov na vprašanja o življenju po smrti. Uganili ste, Kirsch svojega predavanja ne preživi - je pa za seboj pustil "pomočnika", umetno inteligenco "Winstona", ki ga uporabnik skrije v majhno slušalko. Langdonov drugi pribočnik bo seveda tudi tokrat lepa ženska - direktorica muzeja Ambra Vidal.

Prve recenzije romana so, kot po navadi, mlačne. Eno bolj duhovitih sodb so zapisali v The Washington Postu: "Brown na plano potegne vse zlizane elemente prejšnjih knjig, da bi nad njimi hiperventiliral kot kak slepar, ki nam skuša prodajati lažne starine [...] Morda ni odkril skrivnosti, ki ogroža vero človeštva, je pa uspešno lociral vsak obstoječi kliše na svetu."