Knjige
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 9 glasov Ocenite to novico!
Vladimir Bartol
Kot je povedala urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec, je bil Vladimir Bartol poseben, samonikel in kremenit v svoji drži. Vselej ga je spremljala slutnja, da bo nekega dne napisal veliko delo, s katerim se bo uvrstil med nesmrtne. Njegovemu sinu Bojanu je v spominu ostalo, da Vladimir Bartol ni bil po godu tedanjim oblastnikom, ves čas pa ga je spremljal tudi občutek, da mu prisluškujejo, kar naj bi ga zelo bremenilo in morda ravno zato ni napisal načrtovanih dveh nadaljevanj Alamuta. Foto: Dlib
Vladimir Bartol
Vladimir Bartol je vzpostavil drugačen tip junaka, kot smo ga bili vajeni v slovenski literaturi. Junak njegovih zgodb je vitalen, zavzema se za neke nedosegljive cilje in je pri tem pripravljen tudi žrtvovati druge oziroma manipulirati z njimi. Po mnenju nekaterih literarnih zgodovinarjev mu je to skorajda najbolje uspelo v kratki prozi. Foto: Dlib
Vladimir Bartol
Bartol je najbolj poznan po delu Alamut, ki mu je svetovno slavo prinesel šele pol stoletja po izidu, do danes pa je dočakal 33 izdaj v 11 jezikih. Trenutno po romanu pripravlja scenarij francoski scenarist in režiser Guillaume Martinez, za produkcijo filma pa se potegujejo številni evropski in svetovno priznani filmski studii. Foto: Dlib

Dodaj v

Romantik, ki je bežal na Orient

Pred 110 leti se je rodil Vladimir Bartol
24. februar 2013 ob 12:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Na današnji dan pred 110 leti se je rodil eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev Vladimir Bartol. Njegov roman Alamut je dočakal kar 33 izdaj v 11 jezikih, zanimanje zanj pa še narašča.

Bartol, pisatelj, dramatik, esejist in kritik, podpisuje tudi več kratkoproznih del ter avtobiografijo Mladost pri Svetem Ivanu.

Rodil se je na pustni torek, 24. februarja, pri Sv. Ivanu v Trstu. V Ljubljani je diplomiral iz biologije in filozofije ter naredil doktorat. Izpopolnjeval se je tudi na pariški Sorboni. Do druge svetovne vojne je deloval kot svobodni književnik, sodeloval je pri številnih revijah in časopisih, predvsem pri Modri ptici, med vojno pa je sodeloval v Osvobodilni fronti.

Po drugi svetovni vojni je Bartol desetletje preživel v Trstu, nato pa se je spet naselil v Ljubljani. Zanimal se je za nove psihološke teorije, Freuda in Junga, kar je razvidno tudi v njegovem delu. Izhajal je iz ekspresionizma in ustvaril slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Umrl je 12. septembra 1967 v Ljubljani.

Kljub zamiku je slutil, da bo doživel uspeh
Bartol, ki je domišljijo ali sposobnost zanjo imenoval kot "organ naše duševnosti", je leta 1935 najprej objavil zbirko novel in zgodb Al Araf, tri leta pozneje je sledil izid romana Alamut, ki je avtorju svetovno slavo prinesel šele pol stoletja po izidu. Vselej pa ga je spremljala slutnja, da bo ustvaril veliko delo, ki ga bo vpisalo med nesmrtne.

Priljubljeni Alamut
Roman Alamut je Bartol oprl na zgodovinsko dogajanje v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba, od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev, fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadar koli mogli okusiti. Zgodba z Bližnjega vzhoda je še danes izjemno priljubljena med bralci z vsega sveta.

Poleg omenjenih, kot navajajo pri založbi Sanje, med Bartolova najpomembnejša dela sodita še Tržaške humoreske (1957) ter avtobiografija Mladost pri Svetem Ivanu, ki je izšla v treh knjigah: Svet pravljic in čarovnije, Pot do učenosti ter Romantika in platonika sredi vojne.

Vitalni junaki, ki za vsako ceno sledijo svojim ciljem
Bartol, ki je v svojem času veljal za posebneža, je nekoč izjavil: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno!" Kritiki so imeli glede njegove pisave različna mnenja. Med drugimi sta se ga prijela naziva suhoparnega razumnika oziroma romantika, ki je iz strahu pred resničnostjo pobegnil na Orient. Glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Matija Ogrin je za STA pojasnil, po čem je Bartol s svojimi deli izstopal, v primerjavi s sodobniki.

"Zlasti po tem, da je v slovenski literaturi vzpostavil neki drugačen tip junaka. Ta junak njegovih zgodb je vitalen, poteguje se za nekimi nedosegljivimi cilji in je pri tem pripravljen tudi žrtvovati druge oziroma manipulirati z njimi. Ta razmerja se potem na različne načine uresničujejo v njegovi prozi in romanistiki, verjetno pa mu je to, po mnenju nekaterih literarnih zgodovinarjev, skorajda najbolje uspelo v kratki prozi," je dejal Ogrin.

Pri založbi Sanje, ki je nosilka mednarodnih, tudi filmskih, avtorskih pravic za Bartolova dela, so v petek naznanili, da se je že začel proces prenosa Bartolovega Alamuta na velika platna. S pisanjem scenarija za film se zadnje mesece ukvarja francoski večkrat nagrajeni scenarist in režiser mlajše generacije Guillaume Martinez. Kdo bo film režiral, za zdaj ni znano, novice pa je pričakovati v prihodnjih mesecih.

N. Ar.
Prijavi napako
Komentarji
Oranžni
# 18.04.2016 ob 09:19
Najprej tole

Med drugimi sta se ga prijela naziva suhoparnega razumnika oziroma romantika, ki je iz strahu pred resničnostjo pobegnil na Orient.

Zlasti po tem, da je v slovenski literaturi vzpostavil neki drugačen tip junaka. Ta junak njegovih zgodb je vitalen, poteguje se za nekimi nedosegljivimi cilji in je pri tem pripravljen tudi žrtvovati druge oziroma manipulirati z njimi.

Potem pa tole

Njegovemu sinu Bojanu je v spominu ostalo, da Vladimir Bartol ni bil po godu tedanjim oblastnikom, ves čas pa ga je spremljal tudi občutek, da mu prisluškujejo, kar naj bi ga zelo bremenilo in morda ravno zato ni napisal načrtovanih dveh nadaljevanj Alamuta

Kako klasično Slovensko. Če v naši prelepi kokoški prestopiš domišljijske meje štal, traktorjev, krampov in lopat, si izločen. To se je zgodilo tudi Zupanu, Pučniku, Kavčiču (ta je po avtocestni aferi dobil dobil vohune, ki so ga spremljali vse do smrti) in najbrž še neštetim drugim.
Paradiznik
# 25.02.2013 ob 08:56
Kdaj je delo izšlo, nima veze s tem, do kdaj avtorske pravice veljajo. (Skoraj) vedno se gleda od avtorjeve smrti, pri večini avtorskih del pravice avtorja potečejo po določenem številu let po njegovi smrti, največkrat 50 ali 70 let.
Bartol je umrl leta 1967. Če je doba 50 let, imajo Sanje pravice do 2017, če pa 70 let, pa do 2037.
Ampak konkretnega primera res ne poznam, lahko da je kaka izjema ali kaj. Pa tudi sicer nisem nek strokovnjak za te zadeve, tako da boljše da še kje preveriš.
HansWürst
# 24.02.2013 ob 14:12
"...Pri založbi Sanje, ki je nosilka mednarodnih, tudi filmskih, avtorskih pravic za Bartolova dela..."
izdano leta `35... a ni potem to prosto raznih pravic in pripada zakladnici splošnega človeškega znanja?
Kazalo