Knjige
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 14 glasov Ocenite to novico!
Jure Jakob
Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, oblikuje Jure Jakob svoje prvoosebne pripovedi kot pesmi, pogosto s krožno strukturo, kot da piše o sklenjenem univerzumu. Foto: Borut Živulović/Bobo
Kot je v obrazloživi zapisala žirija, je v pisanju Roberta Simoniška ves čas prisotna volja, da bi pri vsakem pojavu ali delu razkrinkal njegov videz in s površine kar najtemeljiteje prodrl v globino oziroma k resničnemu pomenu.
Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, je v pisanju Roberta Simoniška ves čas prisotna volja, da bi pri vsakem pojavu ali delu razkrinkal njegov videz in s površine kar najtemeljiteje prodrl v globino oziroma k resničnemu pomenu. Foto: BoBo
Pred razglasitvijo nagrajenca je potekal pogovor z nominiranci, ki ga je vodil član žirije Marko Golja.
Pred razglasitvijo nagrajenca je potekal pogovor z nominiranci, ki ga je vodil član žirije Marko Golja. Foto: Borut Živulović/Bobo
Kot je ob razglasitvi nagrajencev povedal predsednik društva Edvard Kovač, se je letos drugič v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade zgodilo, da sta nagrajenca dva. Foto: Borut Živulović/Bobo

Dodaj v

Rožančeva nagrajenca sta Robert Simonišek in Jure Jakob

Nagrado bodo podelili v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici
15. september 2016 ob 20:32,
zadnji poseg: 15. september 2016 ob 21:10
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Cankarjevem domu so razglasili dobitnika Rožančeve nagrade, ki gre letos v roke dveh avtorjev. Robert Simonišek prejme priznanje za zbirko esejev Trk prostorov, v kateri presenetljivo sveže in vabljivo razmišlja o različnih rečeh, Jure Jakob pa je nagrajen za zbirko Hiše in drugi prosti spisi. V tej piše o dejanjih, krajih, poteh, ljudeh, ki so se nas dotaknili.

Simoniškova občutljivost za svet in človeka, za kulturo, zlasti za umetnost, se v 15 esejih kaže skozi zavzeto opazovanje naravnih in družbenih pojavov in skozi spoštljivo branje in motrenje literarnih oziroma likovnih stvaritev vseh časov, pri čemer ga ves čas žene volja, da bi pri vsakem pojavu ali delu razkrinkal njegov videz in s površine kar najtemeljiteje prodrl v globino oziroma k resničnemu pomenu, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija.

"Najboljši eseji so tisti, ki nastajajo iz notranje nuje"
V pogovoru, ki je z nominiranci potekal pred razglasitvijo nagrajencev, je Simonišek povedal, da ga je k pisanju esejev pripeljala notranja nuja, da skoznje artikulira svoje razmišljanje. Začel je s poezijo in prozo, piše tudi strokovne tekste in pri njih je, kot je dejal, vedno pogrešal to, da bi lahko povedal, kaj misli, in to tudi argumentiral. Eseji mu to širino omogočajo.

Po njegovem prepričanju so najboljši eseji spontani organski eseji, ki nastajajo iz notranje nuje, in prav to je tisto, kar lahko prepriča bralca.



Prefinjeni zapisi o preteklosti, ki je tudi sedanjost

Jakob pa, ko piše svoje pogosto prvoosebne pripovedi, te oblikuje kot pesmi, pogosto s krožno strukturo, kot da piše o sklenjenem univerzumu. In tako ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane, in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno. Jakobove natančno odmerjene besede, žive in tudi oživljene besede, se po prepričanju žirije v prepoznavnem ritmu zlivajo, kot bi morda dejal avtor, v celek - v celoto, so eno v prefinjenih zapisih o preteklosti, ki je tudi sedanjost.

Osebni eseji, polni biografskih drobcev
Jakob je v pogovoru med drugim dejal, da ga je v esej zapeljala njegova poezija, prvi esej je nastal ob zunanji spodbudi, naj zapiše svoje razmišljanje o poeziji, nato ga je "odneslo" v druge teme. Se mu pa zdi, da ima pri eseju v primerjavi s poezijo več racionalnega nadzora nad pisanjem. Kot je dejal, so njegovi eseji dokaj osebni, polni biografskih drobcev. Običajno začne s spominsko reminiscenco, ki jo na neki točki skuša odpreti v bolj univerzalen prostor, nato se vrne nazaj k spominjanju.

Za Rožančevo nagrado sta bila nominirana še Dragan Petrovec za delo Nasilje pod masko in Stanislava Chrobakova Repar za zbirko esejev Agonija smisla. O najboljših esejističnih zapisih pa so presojali Ifigenija Simonović (predsednica žirije), Mateja Komel Snoj, Tomo Virk, Peter Kovačič Peršin in Marko Golja. Pred razglasitvijo dobitnikov nagrade, ki jo podeljuje Društvo Marjan Rožanc, je potekal pogovor z nominiranci.

Letos se je drugič v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade zgodilo, da to namenjajo dvema avtorjema. Nagrajenca jo bosta prejela v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 16.09.2016 ob 05:50
Čestitke.
Kazalo