"Vedno hočem razodevati nekaj, česar ni mogoče razodeti, razložiti nekaj, kar čutim v kosteh. Mogoče to ni v bistvu nič drugega kakor ta čudni strah, ki o njem tako pogosto govorim, a raztegnjen na vse: strah pred velikim, strah pred majhnim, krčevit strah, da bi rekel kako besedo," je o svojem ustvarjanju nekoč zapisal Franz Kafka. Foto:
Franz Kafka
V okviru spremljevalnega programa festivala so v sodelovanju s Cankarjevim domom februarja pripravili tudi filmski fokus Kafka na filmu.
Franz Kafka: Proces
Franz Kafka je bil z opisi posameznika, talca zbirokratiziranega sveta, daleč pred svojim časom.
Max Brod
Ker je Kafka veliko svojih del pustil nedokončanih, je imel Max Brod pri urejanju njegovih del precej preglavic. Sam je izbiral med prečrtanimi besedami, kar je pogosto vplivalo na kontekst.

Literatura mora biti sekira za zamrznjeno morje v nas, je nekoč zapisal Kafka. Po analogiji je mednarodni simpozij stalil nekatere ledene plošče okoli njegove osebe in dela.
Celodnevna razprava je bila med drugim posvečena recepciji Kafkovega opusa, fenomenu nedokončanih del in vprašanju, pred kakšnimi izzivi so se znašli prevajalci. Na simpoziju, ki je potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, so sodelovali prevajalec in publicist Tadej Troha, profesorica nemške književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Neva Šlibar, sodnik Deželnega sodišča v Celovcu, pisatelj in profesor na celovški univerzi Janko Ferk, eden najpomembnejših Kafkovih biografov v nemškem prostoru Reiner Stach, profesor z Univerze v Heidelbergu in urednik najobsežnejše zbirke Kafkovih zbranih del v nemščini Roland Reuss, literarni zgodovinar in prevajalec Kafkovih del v češki jezik Josef Čermak ter njegov kolega, prevajalec Kafkovih del v slovenski jezik Štefan Vevar.

Šlibarjeva je tako predavala o "Kafki, stripih in mladini". Za strip, ki je dolgo, ponekod pa še vedno, veljal za manjvredno umetniško zvrst, celo šund, so bila velika literarna dela, klasike, vedno izziv. V prenosu v striparski medij sicer daleč pred vsemi vodi William Shakespeare, toda Franz Kafka prav veliko ne zaostaja. Štefan Vevar je simpozij odprl s predavanjem o Prevodnih implikacijah Kafkove pisave v perspektivi slovenskega prevoda. Predstavil je devet prevodnih principov. Kafkova pisava, prežeta s tematiko absurdnega kolesja sodobnega življenja, namreč velja za velik prevajalski izziv in, kot je pojasnil Vevar, so prevajalci vedno igrali veliko igro dobitkov in izgub.
Enigmatičnost Kafkovih zapisov
Roland Reuss, profesor z Univerze v Heidelbergu in urednik najobsežnejše zbirke Kafkovih zbranih del v nemščini, je v svojem referatu opozoril še na enigmatičnost Kafkovih zapisov. Znano je, da je Kafka veliko svojih del pustil nedokončanih. Max Brod, ki je dela urejal posthumno, je imel zato precej preglavic. Sam je izbiral med prečrtanimi besedami, kar je pogosto vplivalo na kontekst. Skrivnostno in težko določljivo je tudi sosledje lističev, na katere je pisal Kafka. Zato se je Reuss odločil za zgodovinsko-kritično izdajo Kafkovih del, ki obsega vse, kar je prečrtano, izpuščeno, popravljeno. Bralec naj se tako sam odloči, kako bo pristopil h Kafki, kajti "princip, da smo zanamci pametnejši od avtorja, je nekoliko problematičen".
Vloga sodnika v Procesu
Na popoldanskem delu simpozija je sodnik deželnega sodišča v Celovcu, pisatelj in profesor na celovški univerzi Janko Ferk spregovoril o vlogi sodnika v romanu Proces. Slog Kafkovih sodnikov je avtoritaren, oddaljen. Kafkovi sodniki ne sodijo, temveč lovijo. Kafkovi sodniki niso posamezniki, temveč množica, ustrojena po hierarhičnem principu, pred katero stoji nemočen posameznik.
Josef Čermák je podal pregled recepcije Kafkovih del na Češkem. Čeprav je Kafkov opus doživel več padcev kot vzponov, se mu je najslabše pisalo v komunističnih časih, povsem nenaklonjenih subverzivni pisavi. Po letu 1989 je bila pot do Kafkovih del na Češkem odprta, nenadoma je postal svetovna ikona, nekakšna maskota kulturnega turizma. Toda prav poprejšnja izkoreninjenost je botrovala, da Kafka na češkem literarnem zemljevidu še vedno nima tistega mesta, ki mu pripada, meni Čermak.
Reiner Stach pa je skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj je Kafka pustil svoja dela obležati. Po mnenju enega najpomembnejših nemških Kafkovih biografov bi bilo naivno misliti, da Kafka svojih del ni končal namenoma ter ob tem spomnil na njegov način ustvarjanja. Ves čas si je beležil misli na lističe, "kot da bi si delal zalogo". To so bile nekakšne slike, primerne za kasnejši razvoj, ki hkrati jasno kažejo, da Kafka ni imel jasnega pisateljskega načrta. V njegovih delih zato koncept pripovedovanja preplavi pisanje, kar mestoma še dodatno otežuje recepcijo. Toda ne glede na vse, tudi ali predvsem zaradi Kafke zaokroženost literarnega dela ne sodi več med ključne estetske kriterije.

Veliki podvig Študentske založbe
Franz Kafka
(1883-1924) velja za enega najbolj znanih in izzivalnih klasikov svetovne književnosti. Postal je literarna legenda, čeprav je v času življenja objavil le manjši del svojega opusa. V zadnjih letih so se lahko slovenski bralci še podrobneje seznanili z njegovim opusom, saj je Študentska založba v zbirki Beletrina izdala 11 knjig, ki večinoma obsegajo prvič objavljeno Kafkovo pisanje ali nove prevode. Knjige bralca popeljejo skozi vse plasti pisateljevega življenja in dela.
Veliko več kot le avtor "zgodbe o hrošču"
Med Kafkova najbolj znana dela sodijo romani Proces, Grad in Amerika ter zgodbi Preobrazba in V kazenski koloniji. Kafka je pod vplivom nemškega ekspresionizma in simbolizma, judovskih mitov, psihoanalize in filozofije razvil svojevrsten aforističen, alegorično-enigmatičen slog, v katerem se realistične podrobnosti mešajo s perspektivo prehajanja iz stvarnega v sanje, njegov slog določajo tudi fantastični elementi ter parabole.