Zvezde vabijo je drugi mladinski roman Mihe Mazzinija. 'Mojstrsko in napeto branje nas popelje v razburljivo in zabavno pustolovščino. Trčimo na pasti virtualne resničnosti, plast za plastjo se pred nami lušči resnica o junakih romana, ki so na prvi pogled vse kaj drugega kot v resnici,' so o delu zapisali pri založbi. Foto: Mladinska knjiga
Zvezde vabijo je drugi mladinski roman Mihe Mazzinija. 'Mojstrsko in napeto branje nas popelje v razburljivo in zabavno pustolovščino. Trčimo na pasti virtualne resničnosti, plast za plastjo se pred nami lušči resnica o junakih romana, ki so na prvi pogled vse kaj drugega kot v resnici,' so o delu zapisali pri založbi. Foto: Mladinska knjiga
Lučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Foto: Mladinska knjiga

Knjigi so predstavili v sklopu Strokovne srede v Mestni knjižnici Ljubljana. Kot je na predstavitvi povedala Tjaša Urankar, ki na Javni agenciji za knjigo (JAK) skrbi za projekt, so izbor letos prvič razširili na poljudnoznanstvene knjige, še vedno pa ostajajo pri slovenskih avtorjih.

Projekt, ki ga JAK izvaja v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu, bo po njenih besedah potekal že dvanajstič v osnovnih in osmič v srednjih šolah.

Vzgojni roman, ki se mu to "ne vidi"
Rdeča nit Mazzinijevega mladinskega romana Zvezde vabijo, ki je prejel nagrado Mladinske knjige modra ptica in bil nominiran za nagrado večernica, je nastop na tekmovanju talentov, okoli nje pa avtor po besedah urednice mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Alenke Veler spleta resne teme, kot so prijateljstvo, zavezništvo in prevara.

Mazzini je, kot je povedal, Zvezde vabijo napisal, da bi se razvedril po pisanju romana Otroštvo. Pri tem ga je zanimal vzgojni roman. Po njegovih besedah je namreč že od nekdaj ena izmed osnovnih funkcij zgodbe vzgoja. Ker pa ljudje ne maramo pridig, še posebej pa ne mladi, je vzgojni roman skušal napisati tako, "da bralci tega ne bi opazili".

Na vprašanje Alenke Veler, kaj bi si želel, da ima mladi bralec od knjige, pa je odgovoril: "Da bi mu, ko bi prišel do konca, bilo žal, da je že konec."

Vloga knjig v času spletne (ne)resničnosti
Knjiga Lučke Kajfež Bogataj Planet, ki ne raste po besedah urednika Cankarjeve založbe Aljoše Harlamova opozarja, da nekaterih stvari, ki so v njej opisane, še vedno ne jemljemo dovolj resno. Mladi bi po njegovem prepričanju morali brati takšne knjige, a jih na Slovenskem manjka.

Lučka Kajfež Bogataj se je strinjala, da je na področju poljudnoznanstvenih knjig na Slovenskem manko, zato srednješolci in študentje posegajo predvsem po knjigah v angleščini. Poudarila je, da ob tem, ko je splet poln neresnic, postajajo danes poljudnoznanstvene knjige vedno pomembnejše.

Za znanstvenika je po njenih besedah pisanje na poljuden način zelo težko. Svoje knjige pa ne razume le kot pisanja za mlade. Ker bodo mladi ob branju za razumevanje potrebovali pomoč odraslih, tako z njo nagovarja tudi starejše generacije.

Lunaček je za knjigo ustvaril približno 50 ilustracij. Kot je povedal, je to že tretja knjiga, pri kateri je sodeloval z Lučko Kajfež Bogataj, pri čemer ga je ilustriranje njenih knjig vedno zabavalo. Izziv mu je predstavljalo, "kako nekaj, kar je poučno, pretvoriti v nekaj, kar bo obenem poučno in zabavno".