Knjige
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
knjižnica
Število članov knjižnic se z leti ne spreminja bistveno, število obiskov na člana pa se povečuje. Tako je leta 1991 vsak član knjižnico v povprečju obiskal 13-krat, lani pa več kot 21-krat. Foto: BoBo
knjižnica
V Sloveniji je dobro razvita knjižnična mreža. Lani je bilo na voljo 273 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, kar je nekoliko več kot leta 1991 - 225 izposojevališč in sedem bibliobusov. Foto: BoBo

Dodaj v

Skoraj pol milijona Slovencev ima knjižnično izkaznico

Nekaj statističnih podatkov o bralnih navadah in založništvu pri nas
4. junij 2017 ob 12:34
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Statistični urad RS je ob prihajajočem Trubarjevem dnevu, ki ga kot slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan, praznujemo 8. junija, objavil nekaj statistike o knjigah. Podatki med drugim kažejo, da knjižna produkcija od leta 2009 upada.

Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se je izdajanje tiskanih knjig in brošur po letu 2009 zmanjševalo, tako je leta 2016 izšlo 4930 naslovov del, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot pred sedmimi leti, ko je izšlo največ naslovov knjig doslej - 6953, so sporočili s statističnega urada.

Prednjači domače leposlovje
Lani je bilo največ izdanih naslovov knjig s področja slovenske književnosti (13,2 odstotka), kar približno enako velja tudi za prejšnja leta. Sledijo slikanice in stripi, angleška književnost, medicina, matematika in naravoslovne vede, vzgoja in izobraževanje ter šolstvo, filozofija in psihologija, filologija in jezikoslovje ter jeziki, verstvo in teologije, arheologija in zgodovina.

Celotna književnost oziroma književnost različnih nacionalnosti je v tem obdobju zavzemala od nekaj več kot 22 odstotkov (leta 2010) do nekaj več kot 27 odstotkov naslovov izdanih knjig (leta 2016). Pri tem je slovenska književnost zavzemala približno polovico vseh naslovov, po številu izdanih naslovov so sledile angleška književnost in še 13 književnosti posameznih drugih jezikov.

Majhne naklade še vedno standard
Podatki NUK-a o nakladah tiskanih knjig in brošur za leto 2016 kažejo, da so posamezni naslovi izhajali v nakladah od 49 do 10.000 ali več izvodov. Največ, približno petina naslovov posameznega dela, je izšla v od 100 do 300 izvodih. Sledi naklada od 501 do 1000 izvodov, skoraj toliko pa je bilo še del z naklado od 301 do 500 izvodov. Lani je v več kot 10.000 izvodih izšlo 17 knjig oz. brošur, sedem let prej pa je bilo teh 67.

V Sloveniji je dobro razvita knjižnična mreža. Lani je bilo na voljo 273 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, kar je nekoliko več kot leta 1991 - 225 izposojevališč in sedem bibliobusov.

Knjižnične izkaznice ne nabirajo prahu doma
Obisk v knjižnicah je leta 2006 presegel devet milijonov, leta 2012 pa že deset milijonov. Splošne knjižnice imajo skoraj pol milijona članov. Število članov se z leti ne spreminja bistveno, število obiskov na člana pa se povečuje. Tako je leta 1991 vsak član knjižnico v povprečju obiskal 13-krat, lani pa več kot 21-krat.

Veste, kaj praznujemo 8. junija?
Trubarjev dan
, ki je slovenski državni praznik od leta 2010, je namenjen spominu na Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti, utemeljitelja slovenščine kot knjižnega jezika, osrednje osebnosti slovenskega protestantizma. Obenem ponuja razmislek o njegovi vlogi pri postavljanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Poskrbel je za prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku (Katekizem, 1550) in nas v njej prvič v zgodovini poimenoval Slovenci, so še zapisali na statističnem uradu.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
anny22
# 04.06.2017 ob 16:35
In ob tem 42% Slovencev v letu dni ne prebere nobene knjige in 48% ne kupi nobene. Ti vraga...še v času, ko so edine knjige izhajale pri Mohorjevi in so jih brali ob petrolejkah in svečah, nam je šlo bolje.
Furešt
# 04.06.2017 ob 21:33
Ko sem bil v osnovni šoli so se mi knjige uprle (nikdar nisem bil niti blizu bralne značke), na gimnaziji sem bral zgolj tisto kar sem moral za domače branje, na faksu sem bral večinoma poezijo, zdaj sem pa postal že na pol knjižni molj. Knige odpirajo obzorja in te popeljejo v svet idej, domišljije, ustvarjalnosti, konstruktivnega poglobljenega razmišljanja, itd. Se splača :)
raknac navi
# 05.06.2017 ob 16:54
oleander
A si malo zabluzil? Problem so prevodi. Ne knjiznice.
oleander
# 05.06.2017 ob 10:16
Naše splošne knjižnice še vedno ponujajo preveč plaže, ki bi si jo za par evrov lahko kupil vsakdo, premalo pa je kvalitetnih del za zahtevnejše bralce. A ni javnega denarja škoda za šund? No, to jeseveda moje mnenje.
Sklonjen
# 05.06.2017 ob 07:26
"Skoraj pol milijona Slovencev ima knjižnično izkaznico"

Potemtakem se sprašujem, čemu jo uporablja?
aktivist
# 04.06.2017 ob 13:03
Bolje manj pametnih knjig kot več neumnih.
Kazalo