Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 20 glasov Ocenite to novico!
Tomaž Zalaznik
Ciljna publika novega atlasa? 'Vsi, ki jih vsaj malo zanima nacionalna zgodovina, vsi tisti, ki se sprašujejo, kdo smo, kaj smo, od kje smo prišli.'
       Naše splošno poznavanje lastne zgodovine je šibko. Prek atlasa pa se nam odpre geografski pomen našega prostora v Evropi od antike naprej (Jantarna pot), razvoj, če gledamo nastanke naselbin in političnih, upravnih in posestnih razdelitev, vzpostavljanje kulturnih ustanov, tudi samostanov, na katere se vedno pozablja (Žiče!) in ne nazadnje številni vojni pohodi in zasedbe našega ozemlja, da o obeh vojnah in njunih posledicah ne govorim. Ob tem so presenetljive številke izseljencev pred prvo vojno med obema vojnama in po drugi vojni. Ko se vsi ti prikazi začnejo zlivati v celoto, smo lahko ponosni in samozavestni, ko govorimo o sebi, saj da dvomilijonski narod preživi vse našteto in prikazano in kljub vsemu vzpostavi še lastno državo in postane član EU-ja, potem nimamo nobenega razloga, da dvomimo o svoji identiteti, posebej če se primerjamo na primer s Katalonci, Baski ...       

Dodaj v

"Slovenci premalo poznamo lastno zgodovino, a smo nanjo lahko ponosni"

Klepet s Tomažem Zalaznikom
24. avgust 2011 ob 14:59,
zadnji poseg: 24. avgust 2011 ob 15:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Nimamo nobenega razloga, da dvomimo o svoji identiteti," je v MMC-jevem klepetu ob izidu novega Slovenskega zgodovinskega atlasa povedal Tomaž Zalaznik, direktor založbe Nova revija.

Kar težko si predstavljamo, da z izjemo nekaterih skromnih poskusov leta 1948 v begunskem taborišču v Spittalu in nato še leta 1960 v Buenos Airesu ni bilo zgodovinskega atlasa, ki bi na grafičen način celovito obravnaval slovensko preteklost - a zdaj je ta primanjkljaj popravil monumentalni in založniški podvig Nove revije, ki je te dni ugledal luč sveta.

Klepet v celoti preberite tukaj.
Nova revija je potrebo po atlasu utemeljila leta 2001, dve leti pozneje pa pri ministrstvu za kulturo delo prijavila kot večletni založniški projekt nacionalnega pomena. Isto leto so sestavili strokovno uredništvo in začeli delo. V založbi so se odločili za pretežno mlajše zgodovinarje, ki so sodelavci različnih slovenskih strokovnih ustanov. Uredniško in hkrati avtorsko ekipo tako sestavljajo dr. Boris Golec, dr. Franc M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič in mag. Tomaž Nabergoj, zemljevide pa je izdelala kartografinja Mateja Rihtaršič.

MMC-jev pogovor s kartografinjo Matejo Rihtaršič preberite tukaj.


Na vprašanja MMC-jevih uporabnikov v zvezi s kartografijo, sestavljanjem mozaika slovenske zgodovine in težavami, s katerimi se je ekipa morala spopasti, je odgovarjal direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik. Na vprašanje, kakšni so bili prvi odzivi zgodovinske stroke na nov atlas, je odgovoril, da so za zdaj dobili toliko pohval, da so kar presenečeni nad tako dobrim odzivom. Še posebej je pohvalil kartografinjo Matejo Rihtaršič, "ki je znala in hotela napraviti dobre in pregledne zemljevide in seveda tudi avtorje, ki so se zavedali svojega pionirskega dela na področju zgodovinske kartografije".

Država prispevala premalo?
Projekt se je po besedah direktorja založbe Nova revija čez celo desetletje zavlekel, ker je morala najprej dozoreti zamisel, nato je prišel koncept, pa izbor sodelavcev, finančna konstrukcija ... "Pri atlasu smo se lahko oprli več ali manj samo na naše izkušnje, prihodnje delo na zemljevidih je bilo na nek način svojevrstna uganka tako za avtorje kot tudi za založbo, če želiš delo opraviti najbolje, kot je to možno. Površno delo brez zahtevanih kriterijev je lažje in enostavnejše, mi pa smo si zadali najvišje standarde, ki jih lahko dosežemo," je pojasnil.

Dodal je, da so seveda tudi finance pomemben vir težav pri takem projektu, država pa tovrstnim projektom ni naklonjena. "Da to potrdim, država je pri tem temeljnem nacionalnem projektu sodelovala samo z 10 odstotkov sredstev, čeprav bi po svojih pravilih lahko v ta projekt investirala do 70 odstotkov potrebnih sredstev. Manjkajočih 60 odstotkov pa je zajeten kup denarja," je utemeljil trditev. Prav zato je realna tržna cena (109 evrov z DDV-jem) v tem trenutku za kupce nedosegljiva in jih na založbi čaka še veliko dela, dodaja Zalaznik.

A. J., A. K.
Prijavi napako
Komentarji
kenda
# 24.08.2011 ob 09:22
Sovraštvo do pregnancev in emigrantov je izgleda po teh komentarjih v Sloveniji še kako živo.
SheriffJoeArpaio
# 24.08.2011 ob 13:00
prepirate se zaradi oslove sence.... ta atlas ni niti rdeč niti bel... včeraj sem ga imel priložnost malo pogledati in v bistvu gre večinoma samo za skupek raznih zgodovinskih kart, ki so bile že objavljene pri nas v različnih zogovinskih učbenikih in knjigah... prav veliko novega nisem opazil v tem atlasu.

Je pa to čisto spodoben zgodovinski atlas, ki se ga ne bi sramovala nonena država, edino cena 109 evrov je malo visoka za povrečen slovenski žep v tej recesiji...
johan-kg
# 24.08.2011 ob 09:18
zziga+ ti pa si lolek
Najprej še nekrat dobor preberi stavek, ki te je tako zmotil, potem malce prebrskaj po obstoječi literaturi, potem pa piši komentarje.
Zgodovinski atlas iz 1960, ki ti gre tako v nos, je bil poskus Romana Pavlovčiča in je služil z šolske namene, poudarek pa je na arheoloških najdbiščih do konca druge svetovne vojne.
Kje imaš ti tu mati Argentino in očeta 3. rajh?
Je pa res, da se je Pavlovčič po koncu vojne umaknil iz Slovenije, ker se je očitno bal za svoje življenje. Beg pa še ne pomeni, da si kriminalec, mar ne?
loser_88
# 24.08.2011 ob 11:58
@ zziga+ @Hudomuh
a vidva vesta kaj je to atlas?
al sta samo ideološka preobremenjena
Whale
# 24.08.2011 ob 13:31
Kriminalci so bili tisti, ki so leta 1945 zmagali, tisti, ki so zbežali pred njimi so bili najbolj zavedni Slovenci. Že to, da sta doslej edina zgodovinska atlasa izšla iz njihovih vrst in da se jih komunistom, ob vseh državnih resursih, ki so jih premogli, ni zdelo potrebno dati narediti, pove dovolj komu je bilo več do slovenstva.
povžek
# 24.08.2011 ob 13:10
Upam, da notri ne bo taka vsebina, kot je v Enciklopediji, Krajevnem leksikonu ...
Balaž
# 24.08.2011 ob 15:39
Sam sem mnenja da je 109 evrov preveč, lahko bi založbe spravile skupaj kakšen popust.
Whisperer
# 27.08.2011 ob 11:51
"Slovenci premalo poznamo lastno zgodovino, a smo nanjo lahko ponosni"
Ali ..... "Lahko smo ponosni,da malo poznamo svojo zgodovino " !
help
# 25.08.2011 ob 17:28
Ne vem zakja biti ponosen na zgodovino. Kot je rekel nek znani zgodovinar, katerega ime mi je sedaj izšo iz glave, je zgodovina spisek človeških napak in zablod. Historia magistra mortis.
hrko
# 24.08.2011 ob 22:16
Ja pa kako bo večina Slovencev poznalo dobr svojo lastno zgodovino, ker itak če se o slovenski zgodovini v javnosti govori se govori o belih in rdečih. Ko se bo to enkrat preseglo, bo spet cenjen kralj Samo, Karantanija, Karniola, Spodnja Panonija, slovenske dežele , ne pravim da ni pomembna 2. svetovna vojna za Slovenijo o še kako je ampak treba na njo gledat iz nekega nepristranskega stališča ....
tim sein
# 24.08.2011 ob 12:00
Dejte bedniki kleroti in liberoti se mal umirit že enkrat. Že 500 let se identificirate samo s temi idiotskimi skrajnostmi. Kaj pa realno življenje? A ni to vaše abotno sklicevanje prineslo že dovolj gorja?
victoriosus
# 24.08.2011 ob 16:28
Da je prvi slovenski atlas izšel v begunskem taborišču v Spittalu in v emigraciji v Buenos Airesu nam da veliko misliti. Narodni heroji Repe in Pirjevec so takrat pisali čisto novo zgodovino, koga briga predkomunistična Slovenija, a ne?

Vsa čast argentinski emigraciji. Delali so zastonj stvari, ki jih naši tu kljub koritu NISO.
Hudomuh
# 24.08.2011 ob 09:16
Dovolj je, da vidim par imen avtorjev in založbo, ki je sodelovala pri nastanku pa mi je jasno, da gre zgolj še za en desničarski poizkus potvarjanja zgodovine. In če kdo misli, da bi ostala, morda celo verodostojna vsebina učbenika, ki posega v predvojna zgodovinska obdobja, spravila atlas v šole (za časa naslednje vlade), dela račun brez krčmarja. Maskiranje take propagande med ostalo mi govori o tem, da je idejnim vodjem projekta bolj malo mar za narodno spravo, kaj šele za zgodovinska dejstva.
zziga+
# 24.08.2011 ob 08:58
Vau, davno spočeta naša domovina se je defakto torej rodila v Spittalu in Buenos Airesu.
Mati Argentina oče pa 3. rajh
Sam ne bi bil dokončno prepričan, dokler ne najdemo zapisov vseh možnih kriminalcev, ki so na begu pisali svojo zgodbo ...

A v Paragvaju pa ni bilo nobenih vsaj skromnih poskusov revizije Krpana, ki je preprečil, da bi nas Brdavs že tedaj obdaril z demokracijo in lastno državo.
Kazalo