Nova študija trdi, da je bila Shakespearova slavna tragedija datirana narobe, zaradi česar so akademiki v njej spregledali sporočilo, ki je bilo pred njihovimi očmi "skrito" vsa ta stoletja.

Uradna zgodovina še vedno navaja, da je William Shakespeare Hamleta napisal leta 1601, ko je bila Elizabeta I., "deviška kraljica", po 42-letni vladavini še vedno na prestolu. Nova teorija navaja, da je ta letnica napačna, češ da dokončane različice bard ni predstavil vse do leta 1603, kar Hamleta postavi v čisto drugačen kontekst. Tragedija naj bi tako služila temu, da bi Shakespeara prikupila novoustoličenemu kralju Jakobu I.

Jakob I. se je na angleški prestol povzpel marca 1603; nasledil je zadnjo vladarico tudorske dinastije, ki je umrla brez potomca. Če nova teorija drži, je Shakespeare Hamleta dokončeval tik po kronanju in nedolgo po tem, ko je izgubil očeta.

Jakob kot norveški prišlek Fortinbras?
Tema starega režima, ki ga bo zamenjal nov vladar iz sosednje države, je tako v Hamletu zavestna referenca na Jakoba VI., vladarja Škotske, ki je po Elizabetini smrti prevzel še angleški prestol, trdi Gary Taylor, akademik z Univerze na Floridi.

Taylor je prepričan, da je lik norveškega kralja Fortinbrasa, ki v Hamletu po Klavdijevi smrti prevzame oblast na Danskem, neposredna vzporednica resničnemu liku Jakoba I.

Shakespeare je očitno vedel, zakaj si je bilo pametno priboriti naklonjenost novega kralja. Eden prvih dekretov novega monarha je bilo imenovanje Shakespearove gledališke skupine, Lord Chamberlain's Men, za uradno dvorno gledališče. Zato so se tudi smeli preimenovati v Kraljeve može, The King's Men.