V Ljubljani so
V Ljubljani so "Cankarjevo kocko" pred Cankarjevim domom, ki jo je izdelal Slavko Tihec, mestu predali leta 1982. Foto: BoBo
Ivan Cankar
Skoraj 100 let po smrti je Cankar s svojo literaturo in idejami v kritikah, govorih in esejih še vedno aktualen. Njegovi opisi družbene neenakosti, siromaštva, zapostavljanja revnih, fizičnega in psihičnega nasilja močnejših nad šibkejšimi, izkušnje nenačelnosti, trpljenja ljudi z roba družbe in slabega odnosa do otrok so zelo zgovorni tudi danes. Foto: BoBo
Ivan Cankar
Ivan Cankar je Slovencem še bolj kot pesnik in pripovednik znan kot dramatik: v komediji Za narodov blagor smeši slovensko buržoazijo, ki s polnimi usti govoričenja o narodu pazi le na lastno zadnjo plat, v Kralju na Betajnovi prikaže propadanje slovenske vasi in rojstvo kapitalizma, farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski pa je satira zoper hlinjeno moralo. V Hlapcih je Cankar ponazoril slovenske politične razmere v prvem desetletju 20. stoletja. Foto: BoBo

V prestolnici bo v sredo potekala prireditev ob literatovem rojstnem dnevu pred Cankarjevim domom in na Rožniku, na Vrhniki pa v njegovi spominski hiši.

Cankarjev dom bo 141. obletnico Cankarjevega rojstva proslavil s slovesnostjo Umetniku v spomin na ploščadi Trga republike oz. pri književnikovem kipu. Na njej bodo v sredo ob pol enih popoldne z recitacijami njegove pesmi Srečala sva se na cesti iz zbirke Erotika v osmih jezikih nastopili ustvarjalci, katerih materni jezik ni slovenščina, a že vrsto let živijo in ustvarjajo v Sloveniji. Za francosko različico pesmi bo poskrbel Mathias Rambaud, za dansko Jette Ostan Vejrup, špansko Carlos Pascual, za japonsko Nagisa Moritoki Škof.

Pesem bo v italijanščini interpretirala Marella Nappi, v angleščini Erica Johnson Debeljak, v arabščini Mohamad Abdul Monaem, v ruščini pa Sofija-Agnesa Jakuncova. Dogodek bosta pospremila glasbeni nastop Janeza Škofa na harmoniki in nagovor generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski. Na brezplačni prireditvi bodo obiskovalce pogostili s skodelico kave in suhimi hruškami.

Podobe iz sanj na Rožniku
V sredo ob 18.00 Olepševalno društvo Rožna dolina, Četrtna skupnost Mestne občine Ljubljana Rožnik in Društvo slovenskih pisateljev pripravljajo prireditev na Cankarjevem vrhu na Rožniku. Ta bo posvečena Cankarjevemu poslednjemu delu Podobe iz sanj, ki so izšle pred sto leti. Povezali bodo njegovo mladostno poezijo, ki jo je uglasbil Boštjan Soklič, z njegovim poslovilnim delom. Poleg Sokliča bosta na prireditvi, ki jo bo povezovala Cvetka Bevc, nastopila še Saša Pavček in Milan Jesih.

Na Vrhniki pa bo v okviru Cankarjevih dnevov, ki jih pripravljajo v obliki kulturnih in športih prireditev v počastitev Cankarjevega rojstnega dne, svoja vrata v sredo odprla Cankarjeva spominska hiša na klancu. Hiša bo odprta od devetih zjutraj do šestih popoldne, ob 9.00 pa prirejajo tudi brezplačno vodenje po Vrhniki, ki so ga naslovili Po poteh Cankarjeve mladosti.

Ivana Cankarja (1876-1918) umeščamo med najpomembnejše slovenske književnike, številni celo v sam vrh. V ljubljanski realki se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je spoprijateljil z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom in Otonom Župančičem, s katerimi je postal prepoznavna četverica, ki je jezikovno in umetniško prenovila slovensko književnost.

Cankarjev opus je obsežen in raznovrsten. Pisal je pesmi, črtice, novele, povesti in romane, drame, eseje, satire, polemike, podlistke ter kritične spise in politične članke. Njegove začetke predstavljajo pesniška zbirka Erotika, zbirka Vinjete in dramska igra Romantične duše. Pesništvo je kmalu opustil in se posvetil proznim in dramskim delom. Krajšo prozo je pisal pod vplivom romantike, naturalizma in dekadence, v povestih in romanih pa se čuti vpliv simbolizma in impresionizma. V središču njegovih del je posameznik v sporu z delavskim, malomeščanskim vsakdanjikom.

Drame, ki še vedno redno gostujejo na slovenskih odrih
Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena in Gogolja, s poznejšimi dramami (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Lepa Vida) pa je slovensko dramatiko pod vplivom nove romantike obogatil s psihološko, socialno in pesniško dramo, komedijo in burko.