Po besedah sekretarke akademije Sare Danius trenutno ne skušajo vzpostaviti stika z ameriškim trubadurjem. Do zdaj jim je uspelo stopiti v stik z osebo, ki ji glasbenik zaupa, vendar kaj več od vljudnih odgovorov niso prejeli. Sare Danius ne skrbi in meni, da se bo Dylan udeležil podelitve nagrade, ki bo 10. decembra v Stockholmu. "Če ne bo prišel, pač ne bo. Kljub vsemu bo podelitev veliko slavje in ne glede na vse mu nagrada pripada," je še dejala.

Če sodimo po dozdajšnji Dylanovi (ne)udeležbi podelitev, možnost, da bodo dogodek proslavili brez nagrajenčeve prisotnosti, pravzaprav niti ni tako majhna. Leta 2000 je denimo prevzemu oskarja za najboljšo izvirno pesem (kipec je prejel za Things Have Changed v filmu Wonder Boys) prisostvoval prek videoklica iz Avstralije. Sedem let pozneje je izpustil podelitev nagrade princa Asturije, saj je v istem času nastopal v Omahi. Leta 2010 pa ga ni bilo na podelitev Narodnega priznanja za umetnost v ameriški Beli hiši.

Tudi ko je istega leta po dolgem prepričevanju vendarle privolil, da bo v prostorih ameriškega predsednika nastopil na slovesnosti v počastitev Meseca zgodovine temnopoltih, je bil po besedah Baracka Obame njegov nastop natanko tak, kot bi od glasbenika pričakovali – odpel je svoje, zatem pa brez vsake pompoznosti zapustil prireditev. Obama, ki se je večkrat opisal kot velikega ljubitelja Dylanovega dela, je po četrtkovi razglasitvi Švedske kraljeve akademije na Twitterju nagrajencu čestital in ga označil za enega svojih najljubših pesnikov.

Pretekli teden so se mu po nastopu v Coachelli poklonili tudi prijatelji iz zasedbe The Rolling Stones. "Še nikoli si nismo delili odra z dobitnikom Nobelove nagrade. Bob je naš Walt Whitman," je dejal Mick Jagger. Kitarist Keith Richards pa je dodal, da si nagrade nihče ne zasluži bolj kot Dylan.

Nagrada nostalgiji, potegnjeni iz prostat senilnih hipijev
Vzporedno s čestitkami so družabna omrežja polnili številni pomisleki, ali gre nagrada zares v prave roke. Tisti, ki se ne strinjajo z izbiro akademije, objavljajo svoje sezname kantavtorjev, ki bi si nagrado zaslužili pred Dylanom. Med največkrat omenjenimi sta, denimo, Leonard Cohen ali Patti Smith. Do izbire letošnjega Nobelovca so precej kritični literarni krogi. Britanski pisatelj Irvine Welsh je tvitnil, da je sicer Dylanov oboževalec, da pa gre za "slabo premišljeno nagrado nostalgiji, potegnjeno iz prostat senilnih, slinastih hipijev".