Knjige
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Mira Mihelič je avtorica 17 romanov in drugih proznih del za odrasle. Na začetku se je pod svoja dela podpisovala s priimkom Puc. Njena prva romana Obraz v zrcalu (1941) in Tiha voda (1942) sta kombinacija socialnorealističnih in naturalističnih družinskih romanov ter psevdoromantičnega ženskega romana. Foto: Janez Bogataj
Kip Mire Mihelič pred sedežem Društva slovenskih pisateljev. Foto: Wikipedija
Mira Mihelič
Iz avtoričine knjige spominov Ure mojih dni bo nocoj odlomke brala igralka Damjana Černe. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Svet brez sovraštva, "ujet" v dramsko besedilo Mire Mihelič

100. obletnica rojstva Mire Mihelič
18. september 2012 ob 17:10,
zadnji poseg: 18. september 2012 ob 22:03
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma je potekal spominski večer in simpozij v poklon pisateljici, prevajalki, urednici ter dolgoletni gonilni sili in predsednici Slovenskega centra PEN Miri Mihelič z naslovom Svet brez sovraštva.

Spominski večer je vodila novinarka, publicistka, prevajalka in aktivistka na področju človekovih pravic Alenka Puhar, avtorica obsežne monografije z naslovom Družinska slika z gospo, ki jo je posvetila Miheličevi. Po mnenju Puharjeve je Miheličeva v slovensko literaturo vnesla nekaj novosti; pisateljica je tudi prva slovenska dramatičarka in "menda edina, ki je svoj dramski tekst posvetila represiji, dogajanju v zaporu", je še povedala Puharjeva.

Odrska uprizoritev Sveta brez sovraštva
Študentje AGRFT-ja Tin Grabnar, Juš A. Zidar in Žiga Divjak so izvedli bralno uprizoritev Miheličeve prve drame Svet brez sovraštva, ki je izšla decembra 1945 v 22.000 izvodih pri tržaški Gregorčičevi založbi. Drama je bila prevedena tudi v češčino in slovaščino, uprizarjali so jo po nekdanji Jugoslaviji ter v izseljenskih gledališčih v ZDA. Puharjeva je poudarila, da je bila "ta drama napisana na podlagi pisateljičinih osebnih izkušenj". "Med drugo svetovno vojno je bila dvakrat aretirana in v zaporu. Ko je bilo vojne konec, ji je ta izkušnja najbolj 'silila' v pero ali v pisalni stroj."

"Svet brez sovraštva se sliši kot imenitno geslo, nekoliko utopično in sanjaško, ampak njej je bilo pri srcu in tako se je trudila tudi živeti. Imela je rada ljudi, odpuščala jim je marsikatere napake in neumnosti. Bila je velikodušen, širokosrčen, dober človek," se je Puharjeva še spomnila pisateljice.

Sekretarka slovenskega PEN-a in organizatorka spominskega večera Ifigenija Simonović je dejala, da se je projekta lotila z željo, da Miheličevo spozna generacija mladih, saj jo je njena generacija imela za "malo dolgočasno". Iz avtoričine knjige spominov Ure mojih dni bo nocoj odlomke brala igralka Damjana Černe.

Program simpozija
Predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a Edvard Kovač je na današnji novinarski konferenci predstavil program simpozija, na katerem bo svoje prispevke predstavilo šest strokovnjakov in poznavalcev dramskega opusa Miheličeve. Poleg Puharjeve in Kovača bodo spregovorili Bogomila Kravos, Lado Kralj, Tone Peršak in Denis Poniž.

Drzni si sanjati
Tudi simpozij se ne bo izognil njeni drami Svet brez sovraštva. "Ta predstavlja prelom v zgodovini slovenske dramatike, saj še pred pisateljem Marjanom Rožancem govori o spravi med živimi. V drami so tega odpuščanja ali sprave zmožna dekleta v zaporu, ki sanjajo o svetu brez sovraštva," je dejal Kovač, ki je prepričan, da njeno delo in njen dramski opus predstavljata izziv tudi današnji mladini, ter dodal, da "ne toliko zato, ker si tudi mladina želi svet brez sovraštva in vojn, temveč preprosto zato, ker nobena stiska človeka toliko ne potre, da ne bi bil sposoben sanjati, si zamišljati drugega sveta, upati in ga hkrati ustvarjati".

Kronistka slovenske meščanske družbe med vojno in po njej
Mira Mihelič je bila pisateljica za odrasle in otroke, dramatičarka, poznavalka položaja slovenskega meščanstva na prelomu družbene ureditve po drugi svetovni vojni, zagovornica svobode govora in človekovih pravic. Prevedla je več kot petdeset literarnih del svetovno uveljavljenih pisateljev. Desetletja je posvetila delu pri Društvu pisateljev in kot predsednica slovenskega PEN-a predstavljala slovenske pisatelje po svetu.

Je avtorica 17 romanov in drugih proznih del za odrasle. Na začetku se je pod svoja dela podpisovala s priimkom Puc. Njena prva romana Obraz v zrcalu (1941) in Tiha voda (1942) sta kombinacija socialnorealističnih in naturalističnih družinskih romanov ter psevdoromantičnega ženskega romana. Leta 1959 je napisala roman April v obliki dnevniškega zapisa mlade gospe iz ugledne družine. V delih je zaznati avtoričino življenjsko zgodbo.

Ženska kot osrednja literarna oseba v romanih
Pisateljico je mama zapustila in se v zameno za nakit odpovedala stikom s hčerko; oče jo je dal v oskrbo, zato ga je videla le dvakrat letno - dejstvi, ki sta ostali njena nezaceljena rana, ki jo je izražala skozi pisanje. V njenih romanih je osrednja literarna oseba ženska, ki se ne more sprijazniti s tradicionalnimi vlogami žensk v družbi. Je spodbujevalka erotičnih in političnih zapletov ter nosilka romantične avanture. Značilni so motivi nesoglasij med zakonskimi pari, med mamami in hčerami, naraščajoče tujstvo med njimi. Najizrazitejši je lik matere, ki jo predstavi kot egoistično, izumetničeno salonsko damo.

Prihodnji torek bodo v dvorani Društva slovenskih pisateljev (DSP) pripravili tudi simpozij o pisateljičinem dramskem opusu.

N. Z.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo