Knjige
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 27 glasov Ocenite to novico!
false
Filozof Tine Hribar se je odločil, da bo temi nesmrtnosti in neumrljivosti posvetil tri knjige. Foto: BoBo
       Običajno je mišljena posmrtna nesmrtnost. Nesmrtnost, ki sledi smrti. Že na tej točki se znajdemo pred precejšnjim zapletom. Kajti posmrtna nesmrtnost se nanaša na človeka v celoti, tako na njegovo dušo kot telo.       
 Tine Hribar
false
Krščanska nesmrtnost nima jasnega pomena zaradi apostolov Pavla in Janeza, je dejal Hribar. Foto: EPA
VIDEO
Tine Hribar z drugo knjig...

Dodaj v

Tine Hribar: Krščanska nesmrtnost še vedno nima jasnega pomena

Izšel drugi del trilogije Nesmrtnost in neumrljivost
8. november 2017 ob 18:32
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Pri Slovenski matici je izšla druga knjiga trilogije Nesmrtnost in neumrljivost akademika in filozofa Tineta Hribarja, v kateri se je večnega vprašanja filozofije - nesmrtnosti - lotil v povezavi s krščanstvom.

V ospredju nove knjige iz trilogije je krščanska posmrtna nesmrtnost. Avtor v njej obravnava spreminjanje razumevanja nesmrtnosti in neumrljivosti skozi zgodovino krščanske religije. Ustavi se pri Janezovih evangelijih, nadaljuje z mučenci, menihi in/ali puščavniki in kleriki, predela Tomaža Akvinskega in Danteja ter analizira katekizemsko posmrtnost.

Filozof Tine Hribar se je namreč odločil, da bo temi nesmrtnosti in neumrljivosti posvetil tri knjige. Prikazuje, analizira in interpretira človekovo željo po neumrljivosti oz. nesmrtnosti od svetovnih religij prek filozofije do prizadevanj na področju znanosti. Prvo knjigo, ki je izšla lani, je naslovil Od šamanov do kristjanov.

V uvodu je Hribar pojasnil, da krščanska nesmrtnost še dandanes nima jasnega pomena. "Običajno je mišljena posmrtna nesmrtnost. Nesmrtnost, ki sledi smrti. Že na tej točki se znajdemo pred precejšnjim zapletom. Kajti posmrtna nesmrtnost se nanaša na človeka v celoti, tako na njegovo dušo kot telo," je zapisal in poudaril, da nesmrtnost in večno življenje nista eno in isto.

Zmeda zaradi apostolov Pavla in Janeza
"Ta razlika se je oblikovala zelo zgodaj, v začetku 50. let 1. stoletja, in sicer zaradi konfliktov, ki jih je moral razrešiti Pavel," je povedal na predstavitvi knjige. Prav zaradi Pavla in kasneje Janeza krščanska nesmrtnost nima jasnega pomena. Pavel je v stiski zaradi umrlih prijateljev vnebovzetje živih zamenjal z obuditvijo že umrlih od mrtvih, potem pa še telesa vseh poveličanih z duhovnimi telesi. Janez pa je telesno vstajenje sploh zamenjal z duhovnim vstajenjem, zdaj in tu, ob krstu, in ne šele sodni dan.

"Če na ravni nezavednega ne verjameš v svojo smrt, to pomeni, da na ravni zavesti verjameš v svojo nesmrtnost. In to je izvor religije. Vse ostalo je sekundarno," je pojasnil. "Vera v nesmrtnost je temelj, jedro vseh religij, brez tega religije ni. Brez tega tudi sodobne znanosti ni," pa je misel sklenil avtor, ki v tretji knjigi načrtuje prikaz sedanjega stanja tega razumevanja v sodobni teologiji, filozofiji in znanosti.

Izdali tudi spis Ernesta Jüngerja
V svojo Filozofsko knjižnico je sicer Slovenska matica letos uvrstila tudi spis nemškega avtorja Ernsta Jüngerja v prevodu Alfreda Leskovca Na zidu časa. Delo iz leta 1959 govori o človeku na previsu pred smrtjo in vsebuje refleksijo tako njegovih lastnih interpretacij dela Delavec kot celotnega dogajanja v dobi nacionalsocializma. Pisec spremne besede Dean Komel je avtorja označil kot ključnega literarnega pričevalca 20. stoletja.

Kot je navedla založba, so so navzoče tudi misli, ki jih je Jünger razvil v času spora z nemškim filozofom Martinom Heideggerjem, ki je v nasprotju z njim terjal, da se odrečemo preseganju tehnike in sestopimo k njenemu izvoru, ki kot tak ni nič tehničnega.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
1a34
# 08.11.2017 ob 20:27
Če bi bil Mark Twain še živ oziroma je še živ, bi napisal:
O nesmrtnosti se ne da pogovarjati smrtno resno.
1970b
# 08.11.2017 ob 19:06
"Vera v nesmrtnost je temelj, jedro vseh religij, brez tega religije ni. Brez tega tudi sodobne znanosti ni,"

Upal bi si trditi, da večina znanstvenikov (na področju naravoslovja) ne verjame v nesmrtnost.
Jurij5
# 08.11.2017 ob 20:08
"Običajno je mišljena posmrtna nesmrtnost. Nesmrtnost, ki sledi smrti. Že na tej točki se znajdemo pred precejšnjim zapletom. Kajti posmrtna nesmrtnost se nanaša na človeka v celoti, tako na njegovo dušo kot telo," je zapisal...

Človek se kmalu izda, da je stvar študiral z nekakim nastopaškim ciljem v glavi.

Že kompendij (skrajšana oblika katekizma) razločno pove, da se katoliška nesmrtnost ne nanaša na človeka, ampak na njegovo dušo. Telo je minljivo (trohljivo), duša nesmrtna. Jasno je zapisano tudi to, da način, kako se bo izvršilo vstajenje, presega zmožnost naše predstave in našega razuma - kar pa z razumom niti ni v nasprotju. No, morda pa Hribar ni katolištva obravnaval. Kvazi krščanstvo in zgrešene veje pa vsekakor mečejo pesek v oči.

Bishop Robert Barron in Fulton Sheen. YT. To sta naslova za razumen prikaz krščanske vere.

Šalabajzerski članek.
copcop
# 09.11.2017 ob 08:40
Že kompendij (skrajšana oblika katekizma) razločno pove, da se katoliška nesmrtnost ne nanaša na človeka, ampak na njegovo dušo. Telo je minljivo (trohljivo), duša nesmrtna. Jasno je zapisano tudi to, da način, kako se bo izvršilo vstajenje, presega zmožnost naše predstave in našega razuma - kar pa z razumom niti ni v nasprotju. No, morda pa Hribar ni katolištva obravnaval. Kvazi krščanstvo in zgrešene veje pa vsekakor mečejo pesek v oči. Šalabajzerski članek.

Ravno obratno, dober članek. Za razliko od katekizma, kjer pravite, da je vse razločno povedano, je filozof Hribar v knjigi opisal, da v religijah ni nič razločno povedano. Avtor v knjigi obravnava spreminjanje razumevanja nesmrtnosti in neumrljivosti skozi zgodovino krščanske religije. Kajti religijski nauk se spreminja skozi čas in prostor. In v vsakem času ali prostoru predstavniki religije trdijo, da je zgolj in samo njihova razlaga pravilna in razločna. Zato, če vam opis spreminjanja pogleda na nesmrtnost skozi čas in prostor ni všeč, ni kriv avtor, še manj pa članek.
Mateo
# 08.11.2017 ob 20:41
@1970b
Upal bi si trditi, da večina znanstvenikov (na področju naravoslovja) ne verjame v nesmrtnost.

Zelo "znanstvena" trditev.
svabo
# 08.11.2017 ob 20:27
Zemlja je stara po nekakšnem konsenzu raziskovalcev cca. 4,5 milijarde let. Če pogledam sebe, do mojega zavedanja, tam nekje okoli 3 leta starosti, če danes gledam slike...... je bil ta čas, ki je pretekel od nastanka zemlje do mojega rojstva nič. Nič v smislu nezavedno in nedojmljivo dolgega obdobja pred mojim zavedanjem. Čas preživet na zemlji je kratek. Tako prekleto kratek, da če preneseno ponazorim še preden dobr dol pogoltnes kar si zaužil te že ni več...... Čas pred smrtjo pa tako ali drugače vpliva na človeka. Filozof pač piše, režiser snema, športnik trenira, pijanec pije, zajebant zajebava, fukač fuka. Vse druži pa ista misel. Strah pred odhodom v večna lovišča. Iskanje tolažbe, ki pa je na dlani. Če je bil čas pred rojstvom nič potem bo tudi čas po smrti nič. Nezavedno. Večno. Iskanje razlag za najstarejši poslovni načrt prve multinacionalke pa počasi postaja že dolgočasno poslanstvo ostarelih filozofov. Katero novo misel, dovtip prispodobo uporabiti in jo povezati v neko zaključeno pojmljivo celoto in ostati intelektualno sprejemljiv za občinstvo? Ne vem kaj nam želijo vsi povedati. Vsak verjame v svojega stvarnika. Tisti ki ga nima pa pač v svoje vrednote in prepričanja. Razlagati pa z filozofsko neizprosno ostrino pravljice.........Smisel? Za koga? Soočenje z minljivostjo je izziv za filozofa. Soočenje s pravljicami pa nekako ni nivo resnega filozofskega diskurza. Ker ko iščeš odgovore o človeštvu, te prej ali slej pot zanese v Rim. In postaneš pred trgom Svetega Petra in se ozreš. Pomirjen, v pričakovanju razodetja? Ne opaziš lahko le izjemno prefinjeno blagovno znamko, ki je bila prva in je danes največja. Blagovno znamko, kjer njeni verniki v milijonih stojijo v vrsti, da se jih poklonijo. Na Griču, v muzeju, na oltarju pohlepa. Antični Rim je bil spremenjen v bazilike novododobnega potrošništva. V tej zgodbi ni prostora za nesmrtnost. Blagovna znamka živi in se obnavlja samo do živih.......
Diliges
# 08.11.2017 ob 19:10
Zanimiv naslov. Mogoče pa ima pomen nesmrtnost vzhodnega ali južnega tipa, samo da je tisto, iz česar se je oblikovala naša omika, ena sama blodnja. Res, ta civilizacija ima zelo svetlo prihodnost.
opazovalec+
# 09.11.2017 ob 09:44
@svabo
Izjemno dobro napisano !
Lp
dr.Kuštrin
# 09.11.2017 ob 09:03
Koran je precej bolj jasen; device pa to .... samo kar se vrča medu tiče... lahko bi bla vsaj medica, a ne! Ampak mislim, da bom vseeno prestopil.. itak :)
Dvomljivec
# 08.11.2017 ob 22:48
Filozof je prišel do ugotovitve, da "krščanska nesmrtnost, še vedno nima jasnega pomena". Jaz bi mu svetoval naj se ukvarja s temami ki po njegovem imajo pomen, ker je to pač stvar verovanja vsakega posameznika. Kot da bi v filozofski študiji ugotavljal kdo je pravi miklavž, božiček, ali dedek mraz. Naj ugibam, zanj je edino pravi dedek mraz :)
RJSlo
# 08.11.2017 ob 20:32
P. S. Kar se tiče pa teme članka naj si gospod filozof prebere še kakšno starejšo knjigo od Biblije.
sifamora
# 10.11.2017 ob 21:36
Toliko omenjate Jezusa in kaj v Bibliji piše o njem. Vendar kljub vsemu njegovemu govoričenju velja še ves stari del - stara zaveza in pravila tam. Nikjer se ne odreče stare zaveze ali pove, da je pač napačna. Tako da vse to nastavi drugo lice in naj vrže kamen tisti,... ne pomeni pravzaprav nič. Če velja nova zaveza, potem se stara izniči in delno obratno. In verjetno vsi veste kaj je stara zaveza. Smrtna kazen za x prekrškov, med njimi tudi za jezikanje otroka in podobno, kri, kri in še več krvi. A sem že omenil kri? Genocid, množični poboji vseh moških (starih, odraslih in otrok), obredno žrtvovanje ljudi, posilstva, suženjstvo - vse z božjim blagoslovom oziroma celo po božjem ukazu.
In v novi zavezi Jezus nikoli ne obsodi suženjstva. Omeni le - sužnji, ubogajte svojega gospodarja.
In potem je tu še ultimativna grožnja z večnim in neskončnim trpljenjem. In v ideji nesmrtne duše ni hujše in bolj zlonamerne grožnje. In potem je Juzus kul, hipi tip?
In če dobro pomislite, je sama bit svetega pisma, v delu o nastanka človeštva, incest. Le kako lahko iz enega para pride toliko ljudi? In potem še enkrat po potopu, ki ga preživi nakako 8? ljudi ali nekaj podobnega. In da ne pozabim omeniti. Teh 8? ljudi v 150 letih zaplodi 50k Judov + vse ostale ljudi na zemlji (začevši v Egipčani)
In mimogrede: med izraelskimi arheologi se vedno bolj poraja velik dvom o izgonu iz Egipta kot je to opisano v stari zavezi. Nekako jim ne uspe najti arheoloških dokazov o takšnem dogodku takšnega obsega v določenem času.

Sveto pismo še natančna zgodovinska knjiga ni, kaj šele kaj več. Celotna zgodba okrog Jezusovega rojstva je tako za lase privlečena. In seveda zgodovinsko netočna in nesmiselna. V enem evangeliju se je avtor Luka pošteno zaštrikal. Lokalni popis prebivastva tistega časa ni izdal cesar (v tem primeru bi izdal mnogo obširnejšega), ampak nek K.......-pač rimski upravljalec tistega območja in to v letu 6 n. š. in takrat je Herod bil mrtev. Mrtev pa nekako ni mogel ukazati poboja vseh, do dveh let starih otrok. Ali pač? Sveto pismo je skupek zgodb, nekatera temeljijo na zgodovinskih dogodkih, druga pač ne. So legende in miti nekega plemena, velik del pa je pobran iz drugih religij. Jezus je nekakšna kopija egipčanskega boga Horusa. Zgodba o Noetu in potopu je reciklirana bila že nekajkrat pred samim noetom, in je vsaj 500-1000 let starejša.
ginza
# 09.11.2017 ob 10:52
Duše ni, so samo možgani, in ko možgani odmrejo... Edina oblika nesmrtnosti, ki nam je trenutno na voljo, je, da se zapišeš v zgodovino oz. v kolektivni spomin ljudi z nekim dosežkom, ni važno ali je pozitiven ali negativen. S tega vidika je Mozart ravno tako nesmrten kot Hitler. V krščastvu to ne bi bilo fer, kaj ne. Ampak vesolju je vseeno
KovacevaKobila
# 09.11.2017 ob 00:06
Ta ti je dobra..., a se ti ne zdi, da pri nju-ejdžerstvu vendarle sto na uro laufajo energije, Jezus pa je vendarle na speedu neke bolj posamične, celo "konkretne" izmed teh - ljubezni...

Ne me razumet narobe - ne kritiziram Jezusa. Ta svet bi bil precej prijetnejši, če bi se več ljudi - zlasti samooklicanih kristjanov - držalo njegovega nauka.

Toda v trojici Nietzsche, Heidegger in Jezus je slednji z naskokom največji nju-ejdžer.
StarajocaKost
# 08.11.2017 ob 21:11
http://hitchhikers.wikia
.com/wiki/Bowerick_Wowbagger

Vprašanje, ali bi si nesmrtnosti res želel, razen ob zadostni izgubi spominov. Ker bi lahko ratalo dolgcajt, zelo dolgcajt.
TeksViler
# 08.11.2017 ob 20:55
@all above
Brez skrbi, da je Hribar prebral Biblijo naprej in nazaj, pa tudi dosti več starejših in novejših knjig .
Sicer ni veren, ima se ga agnostika.
Žižka pa res ne razume.
silhuet
# 09.11.2017 ob 15:41
Prede mojim rojstvom ZA MENE ni bilo nič. Po moji smri ZA MENE ne bo nič !
braun
# 09.11.2017 ob 10:56
Najprej berite, karkoli iz bližine, ki vas prizadane in se vas dotika in poskušajte razumet. nekje ležijo tudi knjuige in študije filozofa dr. T. Hribarja. Ni vedno lahko branje, v glavnem pa je v delih namenjenih širši javnosti, T. Hribar berljiv in dostopen.

Tine Hribar je oče slovenske države in državnosti. Njemu gre zahvala za vetrič (Nova revija, vključitev Pučnika, Jambreka, JJ, ..., številni članki na temo narod, nacija, država, svetost življenja, najvišji moralni kodeks kot temelj pravne države, ...), ki je prerastel v dovolj močan vihar, ki je odločno a hkrati z največjo možno občutljivostjo odselil jugoarmado in ustvaril zavest nacije in nove države RS.

Res je, T. Hribar ni bil sam, za njim je stala Univerza z vsemi svojimi potenciali. To je bila mogočna in zmagovita armada, ki pa je danes prestrašen berač na pragu zgrešenih politikantstev, vse kaj drugega kot takrat.

Spoštljiv pozdrav in bravo ustvarjalnosti Tineta Hribarja.
utopia
# 09.11.2017 ob 07:14
"Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj naj bi bili ljudje nekaj posebnega."
Nietzche is dead and so are you.
1970b
# 08.11.2017 ob 22:52
Vse skupaj je eno samo nakladanje.
Nesmrtnost, duša in podobna "sranja".

Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj naj bi bili ljudje nekaj posebnega.

Del sistema (npr.ljudje) ne more imeti pogleda na celoten sistem in ga posledično ne more razumeti.

Vse s čim se ukvarjamo (vključno z znanostjo) nima prav nobenega smisla.

Toda zagrenjenost ni potrebna, uživajmo v pojavnosti sveta in nenazadnje tudi filozofirajmo o smislu in nesmrtnosti.
ZVONKO
# 08.11.2017 ob 21:21
KovacevaKobila
Brez zamere, toda težko boste našli večje nju-ejdžerstvo, kot je Jezusov nauk.
------------
Ta ti je dobra..., a se ti ne zdi, da pri nju-ejdžerstvu vendarle sto na uro laufajo energije, Jezus pa je vendarle na speedu neke bolj posamične, celo "konkretne" izmed teh - ljubezni...
KovacevaKobila
# 08.11.2017 ob 20:01
Edina pot odrešitve je v Jezusu, s Hajdegerjem, Ničejem, nju-ejdžerstvom pa nima smisla trošiti časa.

Spoštuj sočloveka, pomagaj ubogim, nastavi drugo lice, odreci se materialnemu ...

Brez zamere, toda težko boste našli večje nju-ejdžerstvo, kot je Jezusov nauk.
ms-dante
# 08.11.2017 ob 22:12
JUrij 5
odlično razmišljanje, imaš moj plus
svyatoslav
# 08.11.2017 ob 19:30
Spoštovani filozof bi si moral bolj natančno prebrati Sveto pismo. Tisto pravo, ki ga Vatikan še ni uspel ponarediti in izkriviti (NIV, jezuitska Biblija...).
Kaj resnično piše v Bibliji o brezsmrtnosti, pa najdete v poglavjih drugega Kristusovega prihoda in končne sodbe. Edina pot odrešitve je v Jezusu, s Hajdegerjem, Ničejem, nju-ejdžerstvom pa nima smisla trošiti časa. Razodetje: vse je opisano.
Predavanja.
Kazalo